Moldavska vlada resno razmišlja o radikalnem koraku. Če državi do leta 2028 ne uspe vstopiti v Evropsko unijo, je v pripravi načrt B, to je uradna združitev z Romunijo. Kot je v pogovoru za Euractiv pojasnil podpredsednik vlade Eugen Osmochescu, glavni cilj Kišinjeva sicer ostaja polnopravno članstvo v EU, vendar država potrebuje jasne signale iz Bruslja, da bi ohranila podporo državljanov in se uspešno zoperstavila ruskim dezinformacijskim kampanjam.
Moldavija, ki šteje približno 2,3 milijona prebivalcev in leži stisnjena med Romunijo in Ukrajino, je na gospodarski ravni že zdaj močno povezana z Evropsko unijo. Status kandidatke je prejela leta 2022, dve leti kasneje pa je parlament z veliko večino podprl vstop v povezavo. Pristopna pogajanja naj bi se uradno začela sredi junija 2026, a nestrpnost v državi kljub temu narašča.
Z združitvijo bi država avtomatsko postala del Evropske unije, saj je Romunija že njena članica.
Morebitna združitev z Romunijo sicer ni povsem nerealna. Moldavija kot samostojna država obstaja šele od razpada Sovjetske zveze leta 1991, z zahodno sosedo pa jo že danes vežejo tesne vezi. Romunščina je uradni jezik Moldavije, približno 35 odstotkov prebivalcev pa že ima romunsko državljanstvo. Z združitvijo bi država avtomatsko postala del Evropske unije, saj je Romunija že njena članica.
Vendar pa takšen scenarij prinaša tudi resne izzive. Združitev bi namreč znova odprla vprašanje zamrznjenega konflikta v Pridnestrju, regiji, ki jo od razpada Sovjetske zveze de facto nadzoruje Rusija. Podpredsednik vlade sicer priznava, da bi projekt prinesel precejšnje finančne stroške, a ocenjuje, da bi bili ti bistveno nižji od tistih ob združitvi Nemčije leta 1990. Ali bo Moldaviji uspelo končati pristopna pogajanja do konca leta 2028, ostaja negotovo. Če ji spodleti, bi po poročanju medija Heute lahko postala prva evropska država v sodobni zgodovini, ki bi prostovoljno prenehala obstajati kot samostojna entiteta.