Armenski premier Nikol Pašinjan na volišču. Foto: Reuters
Izidi glasovanja z vseh volilnih enot so danes po navedbah armenske volilne komisije pokazali, da je Pašinjanova stranka prejela 49,8 odstotka glasov in bo imela v skladu z armenskim volilnim sistemom v novem sklicu parlamenta večino. Zasedla bo 61 od 105 sedežev.
Oglas
Na drugem mestu s približno 23 odstotki sledi lani ustanovljena stranka Močna Armenija poslovneža Samvela Karapetjana. V 107-članski enodomni parlament naj bi se uvrstila še opozicijska stranka, levosredinsko Zavezništvo Armenija (9,9 odstotka) nekdanjega Rusiji naklonjenega predsednika države Roberta Kočarjana. Konservativni stranki Uspešna Armenija naj preboj v parlament ne bi uspel.
Pašinjan je že razglasil “zgodovinsko zmago, ki bo zagotovila večnost in razvoj Armenije”. Zavezal se je, da bo “nadaljeval pot zbliževanja z Zahodom”, hkrati pa razvijal tudi odnose z Rusijo in okoliškimi državami.
“Armensko ljudstvo je glasovalo za regionalno blaginjo in sodelovanje in upam, da bo to sprožilo pozitiven odziv Turčije in Azerbajdžana,” je premier še dejal na novinarski konferenci in dodal, da “morajo mir med Armenijo in Azerbajdžanom institucionalizirati”.
Pašinjanu ni uspelo doseči dvotretjinske večine v parlamentu, potrebne za sklic referenduma o spremembi ustave, ki ga zahteva mirovni sporazum z Azerbajdžanom. Ta namreč od Armenije zahteva, da spremeni ustavo in iz nje odstrani implicirano prisvajanje Gorskega Karabaha.
Spor z Azerbajdžanom je pomembno zaznamoval tokratne volitve, prve po azerbajdžanskem prevzemu Gorskega Karabaha leta 2023, ko je to azerbajdžansko območje zapustilo več kot 100.000 etničnih Armencev. Vlada v Erevanu se je zato začela oddaljevati od tradicionalne zaveznice Rusije, potem ko ta Azerbajdžanu ni preprečila vojaškega prevzema območja, zaradi katerega sta bila Armenija in Azerbajdžan desetletja v sporu.
Bruselj pozdravlja izid volitev
“Duh žametne revolucije, ki ste jo vodili leta 2018, je še vedno živ in močen. Zelo cenimo partnerstvo z demokratično Armenijo, ki se vse bolj približuje Evropi. Armenija lahko računa na nas,” je Pašinjanu na omrežju X sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je Armeniji v četrtek pred volitvami obljubila več kot 50 milijonov evrov finančne pomoči. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Kaja Kallas je ocenila, da je Armenija očitno glasovala za evropsko prihodnost.
Pašinjanu je čestital tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki se veseli, da bodo “lahko še naprej krepili sodelovanje v korist naših narodov, za podporo miru in suverenosti Armenije ter za spodbujanje zbliževanja z Evropo”.
Moskva je usmeritev k morebitnemu članstvu v EU-ju primerjala s koraki, ki so privedli do invazije v Ukrajini. Zlasti v Evropi je bilo slišati tudi obtožbe na račun Rusije, da naj bi poskušala vplivati na volitve z dezinformacijami in širjenjem proruskih narativov. Armenski premier vztraja, da ne želi prekiniti stikov z Moskvo in da nima namena škodovati njenim interesom.
Moskva po volitvah v Armeniji o pritiskih na opozicijo in vmešavanju EU-ja
V Moskvi so Zahod obtožili vmešavanja v volitve, armenske oblasti pa, da so pritiskale na opozicijo. Volitve v Armeniji je zaznamoval “pritisk na opozicijo in vmešavanje Zahoda, predvsem Evropske unije,” je dejala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova.
“Celotna volilna kampanja in same volitve so potekale v ozračju ostrega zatiranja opozicijskih strank in gibanj, njihovih aktivistov in podpornikov, kar so izvajale armenske oblasti,” je dodala.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je v izjavi za ruske medije omenil “številne nepravilnosti” med volitvami, vendar ni navedel podrobnosti.
Za Pašinjanovega glavnega konkurenta v boju za položaj predsednika vlade je veljal rusko-armenski poslovnež in milijarder Karapetjan. Karapetjan, ki je trenutno v hišnem priporu zaradi obtožb o načrtovanju državnega udara, ki jih zavrača kot politično motivirane, je volitve označil za “sramoto”. Govoril je tudi o domnevnih kršitvah in zatiranju opozicije pred volitvami ter zatrdil, da so aretirali več deset članov njegove ekipe.
Moskva je usmeritev Armenije k morebitnemu članstvu v EU-ju že pred volitvami primerjala s koraki, ki so privedli do invazije v Ukrajini. Zlasti v Evropi je bilo slišati tudi obtožbe na račun Rusije, da naj bi skušala vplivati na volitve z dezinformacijami in širjenjem proruskih narativov. Armenski premier vztraja, da ne želi prekiniti stikov z Moskvo in da nima namena škodovati njenim interesom.
Oglas