Po krepki petkovi razprodaji (indeks NASDAQ je strmoglavil za več kot 1100 točk, kar je rekordna izguba) so newyorški delniški indeksi v ponedeljek okrevali, a v torek (z izjemo Dow Jonesa) spet izgubljali. NASDAQ je bil že za tri odstotke v minusu, a je do konca trgovanja močno omilil izgubo (na en odstotek). Foto: Reuters
Najprej je treba poudariti, da so šle delnice od konca marca strmo navzgor, graf polprevodniških delnic je šel že v parabolo. Popravek navzdol je bil torej precej pričakovan, sprožila pa ga je novica o nepričakovano robustnem ameriškem trgu dela v maju, zaradi česar nihče več ne verjame, da bo Fed letos zniževal obrestne mere, ampak bo ravno nasprotno. To je sprožilo razprodajo tveganih naložbenih razredov. Po točkah je imel indeks NASDAQ v petek celo rekordno izgubo. Sledilo je močno okrevanje v ponedeljek (tudi na podlagi novice, da sta Izrael in Iran ustavila medsebojne napade), pa v torek spet sunek navzdol v prvi polovici trgovanja, in to čeprav je cena nafte precej padla, brent pa je pogledal pod 90 dolarjev za 159-litrski sod. V dnevih po začetku vojne je imel praviloma vsak padec cen nafte protiutež v rasti delniških indeksov.
Oglas
Banka Intesa Sanpaolo je objavila skoraj 31 milijard evrov vredno ponudbo za prevzem najstarejše banke na svetu Monte dei Paschi, s čimer bi nastala druga največja banka v območju evra. Foto: Reuters
V indeks S & P 500 kmalu vključen Marvell Technology
Nervoza je opazna predvsem v sektorju polprevodnikov. V torek je bil iSharesov ETF sklad, ki sledi gibanju polprevodniških delnic, med trgovanjem že za devet odstotkov pod gladino (na koncu je bila izguba le 1,6-odstotna). V petek je bil padec celo desetodstoten, kar je največ v zadnjih šestih letih. Volatilnost je res izjemna: delnice proizvajalca naprednih UI-čipov Marvell Technology so po novici, da bodo 22. junija delnice vključene v elitni indeks S & P 500, teden začele z več kot desetodstotno rastjo, vendar so se v torek obrnili strmo navzdol in sredi dneva strmoglavile za več kot 20 odstotkov. Prejšnji teden jo je po objavi poslovnih rezultatov skupil Broadcom. Skupni imenovalec: vlagatelji se vse bolj sprašujejo, ali se pri UI-delnicah ne napihuje balon v slogu pikakom delnic pred 25 leti, saj so vrednotenja številnih delnic astronomsko visoka in smiselna le, če se bodo uresničili najboljši scenariji.
letošnja spremembavrednostDow Jones (New York)+5,8 %50.872 točkS & P 500 (New York)+7,9 %7386 točkNASDAQ (New York)
+10 %
25.678 točkSTOXX 600 (Evropa)+4,4 %
618 točk
SBITOP (Ljubljana)
+19 %
2977 točkdolarski indeks+1,7 %99,9 točkenafta brent
+51 %
91,7 USD
zlato-1,4 %4.259 USDbitcoin
-31 %
61.100 USD
10-letna obveznica (ZDA)
+34 bazičnih točk
4,52 %
Čas za unovčevanje dobičkov?
V Bank of Americi so vlagateljem svetovali dodatno previdnost, saj je vse več svarilnih signalov, ki kažejo na to, da smo na vrhu cikla in da bi se sentiment lahko obrnil. Strateginja banke Savita Subramanian je objavila analizo z naslovom: “Preveč opozorilnih znakov. Čas za unovčenje dobičkov.” V analizi poudarja, da je opaznih vse več kazalnikov pregretosti trga: “Takšnih je trenutno 70 odstotkov naših kazalnikov, kar je skladno s povprečjem, ki smo ga opazili ob preteklih vrhovih na delniških trgih.” Po njenih besedah so razlike še posebej izrazite v tehnološkem sektorju, ki je v primerjavi s povprečjem trga močno odskočil, vse skupaj pa spominja na leto 2000, ko se je že nakazoval zlom delnic pikakom podjetij. Ciljno vrednost indeksa S & P 500 za konec letošnjega leta je postavila pri 7100 točkah, kar je skoraj štiri odstotke pod torkovo vrednostjo.
Od konca februarja je vsaj deset centralnih bank v državah v razvoju zaradi skoka cen nafte in posledično višje inflacije zvišalo obrestne mere, nazadnje v torek indonezijska centralna banka (za 0,25 odstotne točke, na 5,5 odstotka), ki želi po padcu na rekordno nizko raven okrepiti tudi domačo valuto. Zdaj so na potezi še največje centralne banke. V četrtek je pričakovati, da bo Evropska centralna banka zvišala depozitno obrestno mero zvišala z 2,0 na 2,25 odstotka. Foto: Reuters
Intesa Sanpaolo prevzema najstarejšo banko na svetu
V Evropi odmeva konsolidacija bančnega sektorja. Največja italijanska banka Intesa Sanpaolo je objavila skoraj 31 milijard evrov vredno ponudbo za prevzem najstarejše banke na svetu Monte dei Paschi. Nova skupina bi imela tržno vrednost 126 milijard evrov in bi bila druga največja banka v evroobmočju za španskim Santanderjem. Intesa za vsakih 10 delnic MPS-ja ponuja 16 svojih delnic in en evro na delnico v gotovini, kar je ob času objave predstavljalo 13-odstotno premijo na tečaj MPS-ja, a je bila ta premija s ponedeljkovo točno 13-odstotno rastjo MPS-ja že izbrisana. Če bo prevzem uspešen, bi Intesa zmanjšala zaostanek za Santanderjem in po velikosti prehitela francoski BNP Paribas in domačega tekmeca UniCredit, ki načrtuje sovražni prevzem nemške Commerzbanke.
Sestanek ECB-ja: pričakovati je dvig obresti
Evropska centralna banka se bo v četrtek verjetno (kot prva od velikih centralnih bank po začetku vojne v Iranu) odločila za dvig depozitne obrestne mere za 0,25 odstotne točke, na 2,25 odstotka, saj želi zajeti inflacijo, ki je maja na letni ravni poskočila na 3,2 odstotka. Terminski trgi napovedujejo še eno ali celo dve letošnji zvišanji, medtem ko naj bi ameriški Fed, kot napoveduje Goldman Sachs, obresti pustil nespremenjene vse do junija 2027, ko naj bi sledilo znižanje obresti. Vseeno bo naslednje zasedanje Feda 17. junija nekaj posebnega, saj bo v vlogi guvernerja prvič Kevin Warsh, zato bo predvsem obvezniške trge zelo zanimalo, kako se namerava spopasti z višjo inflacijo. Objavljen bo tudi podatek o majski ameriški inflaciji (indeks CPI), ki naj bi na letni ravni porasel na 2,9 odstotka.
Vlagatelji z zaskrbljenostjo spremljajo tudi dogajanje na Japonskem, kjer naj bi centralna banka naslednji teden obrestno mero zvišala za 25 bazičnih točk, na 1,0 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1995.
Oglas