Janez Cigler Kralj. Foto: BoBo
“Prehranske smernice smo umaknili zato, ker želim kot kmetijski minister pokazati, da ne bom dovolil, da se aktivizmu da prednost pred stroko. Zagotoviti moramo, da ima stroka ključno besedo pri oblikovanju naših prehranskih navad,” je dejal Janez Cigler Kralj in dodal, da so bile prejšnje prehranske smernice zastarele ter da bodo pričeli s pripravo novih.
Oglas
“Sami ste bili priča, da so bile smernice pripravljene mimo stroke in da je bilo tudi veliko pritožb v smernicah navedenih strokovnjakov z različnih področij, predvsem nutricionistike in ostalih, kot je Nacionalni inštitut za javno zdravje in tako naprej. Posameznice in posamezniki so se pritožili zaradi tega, ker so bila njihova imena napisana oz. veliko njih je celo izjavilo, da so bila zlorabljena, ker niso imeli možnosti vplivati na besedilo,” je pojasnil razloge za umik dokumenta.
Zadovoljstvo zaradi umika dokumenta
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Inštitut za nutricionistiko (NUTRIS) in Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta (UL BF) so pozdravili umiku prehranskih smernic za leto 2025.
Po njihovem mnenju odločitev predstavlja pomembno priložnost za ponovni začetek priprave nacionalnih prehranskih smernic na strokovno utemeljen, transparenten in vključujoč način.
Sorodna novica
Avtorja prehranskih smernic: Težko je razumeti, da se problematizira strokovni dokument
Ob tem poudarjajo, da imajo prehranske smernice pomemben vpliv na javno zdravje, zdravstveni sistem, prehransko politiko, vzgojo in izobraževanje ter vsakodnevne prehranske izbire prebivalcev. Zato po njihovem prepričanju vsebina smernic ne sme postati predmet interesnih pogajanj, temveč mora temeljiti izključno na znanstvenih dokazih in širokem strokovnem soglasju.
Zato morajo smernice nastajati po postopku, ki zagotavlja strokovni dialog, preglednost in vključevanje vseh ključnih deležnikov, pod okriljem za to pristojnih institucij, so navedli v skupni izjavi za javnost.
“Prehranske smernice so v prvi vrsti javnozdravstveni dokument. Njihov namen ni zastopanje posameznih interesov, temveč izboljšanje zdravja prebivalcev. Zato morajo nastajati na podlagi znanstvenih dokazov, v transparentnem postopku in ob sodelovanju najširšega kroga strokovnjakov. Tovrstni dokumenti so doslej praviloma nastajali pod okriljem NIJZ, kjer smo pripravljeni prevzeti tudi koordinacijo priprave novih prehranskih smernic,” je poudaril Ivan Eržen iz NIJZ-ja.
“Raziskave že vrsto let kažejo prenizek vnos zelenjave, polnozrnatih žit in prehranske vlaknine ter previsoko porabo visoko procesiranih živil, tudi procesiranih mesnih izdelkov. Umika dokumenta zato ne smemo razumeti kot zmago ene ideologije nad drugo, temveč kot priložnost za pripravo strokovno usklajenih smernic na nacionalnem nivoju, ki bodo prebivalcem pomagale do bolj zdrave prehrane,” je izpostavil Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.
Mojca Korošec iz ljubljanske biotehniške fakultete pa je poudarila, da kakovostna prehranska priporočila nastajajo skozi odprto strokovno razpravo, vključevanje različnih strok in skrbno presojo znanstvenih dokazov: “Prav vključevanje različnih strok omogoča oblikovanje priporočil, ki so prehransko ustrezna, izvedljiva v praksi in sprejemljiva za prebivalce.”
Prehranske smernice priporočale pretežno rastlinsko hrano
Vlada Roberta Goloba je v drugi polovici letošnjega maja, tik pred iztekom mandata, objavila nacionalne prehranske smernice za leto 2025. Dolgo pričakovani dokument, ki so ga pozdravili trije nekdanji ministri – minister za okolje, podnebje in energijo ter ministrici za zdravje in kmetijstvo –, priporoča pretežno rastlinsko prehrano, zmerno uživanje mlečnih izdelkov, jajc in rib ter omejen vnos mesa in minimalen vnos predelanega mesa in visoko predelanih živil.
Sorodna novica
“Ne glede na vse smernice upoštevajo nova okoljska in zdravstvena znanstvena dognanja”
Po objavi je dokument naletel na številne kritike, predvsem z dveh strani. Na eni strani so se oglasile sodelujoče institucije, kot so NIJZ, Inštitut za nutricionistiko in Biotehniška fakulteta, in opozorile na nekatere postopke pri pripravi smernic, ki po njihovi oceni niso bili primerni. Kot so opozorili, nekatere pripombe niso bile upoštevane, prav tako naj bi bili v smernicah nekateri avtorji navedeni brez njihovega dokončnega pooblastila. Na drugi strani pa je bila do smernic kritična Kmetijsko-gozdarska zbornica, ki trdi, da vključujejo neutemeljene trditve o vplivu živinoreje na okolje ter predvsem na “ideoloških izhodiščih”.
Pred kratkim se je spor glede smernic razvil tudi na omrežju X, kjer je zakrožil posnetek uglednega raziskovalca Walterja Willetta s Harvard T. H. Chan School of Public Health, ki je pri pripravi smernic sodeloval kot mednarodni recenzent. V videoposnetku je pohvalil pripravo dokumenta, ki je po njegovih besedah lahko za zgled drugim državam. “Skupina je zelo natančno preučila razpoložljive dokaze z vsega sveta, ki prehranske dejavnike povezujejo z zdravstvenimi stanji,” med drugim pove v objavljenem videu.
Da smernice upoštevajo najnovejša zdravstvena, prehranska in okoljska znanstvena dognanja, je za MMC dejal tudi eden od glavnih avtorjev smernic, okoljski znanstvenik Žiga Malek. Kot je dejal, bi si tudi sam želel, da bi bila sama priprava smernic organizirana drugače, a da je obenem škoda, da nad dokumentom zaradi tega visi senca dvoma, saj se z njim Slovenija pridružuje najnaprednejšim državam, kot so Avstrija, Nemčija, Švica, Španija, Kanada, Nizozemska, Švedska, Islandija, Norveška, Danska, Finska, ki so prav tako nedavno posodobile svoje prehranske smernice.
Oglas