Novi kmetijski minister Janez Cigler Kralj je med njegovimi prvimi ukrepi na čelu ministrstva zaukazal umik prehranskih smernic za leto 2025 s spletnih strani vlade. Gre za dokument, ki ga je v zadnjih vzdihljajih in na tiho potrdila vlada Roberta Goloba. Dokument je bil vrsto mesecev tarča polemik, saj je po mnenju kritikov promoviral vegetarijanstvo, stroka pa se pod njem ni želela podpisati.
»Sami ste bili priča, da so bile smernice pripravljene mimo stroke in da je bilo tudi veliko pritožb v smernicah navedenih strokovnjakov z različnih področij, predvsem nutricionistike in ostalih, kot je Nacionalni inštitut za javno zdravje in tako naprej. Posameznice in posamezniki so se pritožili zaradi tega, ker so bila njihova imena napisana oz. veliko njih je celo izjavilo, da so bila zlorabljena, ker niso imeli možnosti vplivati na besedilo,« je novi minister pojasnil razloge za umik dokumenta. Dodal je: »vodil bom stalen in kakovosten dialog in s strani kmetijskih organizacij pričakujem, da bodo zahtevni in neumorni, kajti skupaj se borimo za interes najprej slovenskega kmeta, predelovalcev hrane, agroživilskih podjetij in ne nazadnje potrošnikov,« je dejal.
NIJZ raztrgal prehranske smernice
Po mnenju NIJZ je bil umik predlaganih slovenskih smernic za prehrano 2025 nujen korak, saj dokument ni dosegel zadostnega strokovnega soglasja in ni odražal enotnih stališč ključnih institucij s področja prehrane in javnega zdravja. Na NIJZ poudarjajo, da morajo nacionalne prehranske smernice temeljiti na trdnih znanstvenih dokazih, preglednem strokovnem postopku in širokem konsenzu med strokovnjaki, saj predstavljajo pomembno podlago za zdravstveno politiko, izobraževanje in svetovanje prebivalcem.
Novi kmetijski minister današnji umik nedavno objavljenih novih slovenskih prehranskih smernic za 2025 iz vladne spletne strani vidi kot svojo prvo pomembno nalogo:
»Te prehranske smernice smo umaknili zato, ker želim kot kmetijski minister pokazati, pri čemer imam tudi podporo vseh danes prisotnih organizacij, da ne bom dovolil, da se da aktivizmu prednost pred stroko. Zagotoviti moramo, da ima stroka ključno besedo pri oblikovanju naših prehranskih navad,« je pojasnil Janez Cigler Kralj.
Ob tem opozarjajo, da razprave o prehrani v javnosti pogosto postanejo ideološko obarvane, kar lahko odvrača pozornost od dejanskih prehranskih izzivov prebivalstva. Po njihovih navedbah v Sloveniji še vedno ostajajo ključni problemi premajhen vnos zelenjave, sadja, stročnic in polnozrnatih živil ter prevelika poraba energijsko bogatih in močno predelanih izdelkov.
NIJZ zato meni, da umik neusklajenih smernic ne predstavlja zmage ene prehranske usmeritve nad drugo, temveč priložnost za pripravo novih priporočil, ki bodo temeljila na sodobnih znanstvenih spoznanjih in bodo sprejemljiva za širšo strokovno javnost. Cilj mora biti oblikovanje jasnih, verodostojnih in dolgoročno vzdržnih prehranskih smernic, ki bodo učinkovito podpirale javno zdravje in izboljšanje prehranskih navad prebivalcev Slovenije.
Vodji poudarili, da so bile pripravljene skozi natančno dokumentiran proces
Kot sta v sporočilu za javnost poudarila vodji avtorske skupine priprave smernic Nataša Fidler Mis in Zlatko Fras, so bile smernice pripravljene skozi natančno dokumentiran večleten interdisciplinaren proces na podlagi sodobnih znanstvenih dokazov, mednarodnih metodoloških standardov ter ob sodelovanju domačih in tujih strokovnjakov. »Smernice temeljijo na več kot 1100 znanstvenih virih, sistematičnih pregledih literature in primerjavi z aktualnimi prehranskimi priporočili številnih evropskih držav ter mednarodnih organizacij,« sta spomnila avtorja in dodala, da prvič poleg vidikov prehrane in zdravja sistematično vključujejo tudi vidik trajnosti in okolja. »Nedavno objavljena mednarodna primerjalna analiza v reviji European Journal of Nutrition je pokazala, da so slovenske smernice za prehrano 2025 po vsebini in priporočilih primerljive s prehranskimi smernicami številnih evropskih držav ter nordijskimi priporočili. Analiza je pokazala tudi, da slovenska priporočila glede vnosa mesa ne sodijo med najstrožje v Evropi, temveč so primerljiva s priporočili številnih držav, ki veljajo za referenčne primere dobre prakse na področju prehranske politike,« sta poudarila Fidler Mis in Fras.
Kaj bi bilo pametno dati v lonec? FOTO: Peopleimages Shutterstock
Po njunih zagotovilih dokument ni nastal na podlagi političnih usmeritev ene vlade, temveč na podlagi strateških izhodišč in nacionalnih ciljev, sprejetih že v preteklih mandatih. »Zato je težko razumeti, da se danes problematizira strokovni dokument, ki sledi usmeritvam, ki jih je država sama določila že pred leti. Prehranske smernice so namreč del dolgoročnih javnozdravstvenih politik, katerih vrednost je prav v njihovi strokovni utemeljenosti, stabilnosti in kontinuiteti. Takšni zasuki zato ne prispevajo k predvidljivosti državnih politik na področju javnega zdravja, prehranske varnosti in varovanja okolja temveč lahko zmanjšujejo zaupanje v procese, ki bi morali presegati posamezna mandatna obdobja in dnevno-politične razprave,« sta bila jasna.
Mednarodno podporo procesu priprave in vsebini smernic so po njunih besedah izrazili številni ugledni strokovnjaki in organizacije s področja prehrane in javnega zdravja. Med njimi sta izpostavila profesorja Walter Willett z Univerze Harvard, ki je eden vodilnih svetovnih strokovnjakov na področju prehranske epidemiologije in eden izmed mednarodnih recenzentov smernic. Podporo je izrazila tudi organizacija PAN International, ki povezuje približno 17.000 zdravnikov, dietetikov in drugih zdravstvenih strokovnjakov in je posebej izpostavila interdisciplinarni pristop, mednarodno recenzijo in znanstveno metodologijo smernic.
Samo od zelenjave ne gre živeti, se pridušajo spletni komentatorji. FOTO: Jure Eržen/delo