Navidezno zatišje pred nevihto: je evropski energetski trg res varen?

Evropa se je na krizo hitro prilagodila z večjim uvozom iz ZDA in drugih proizvajalcev, povečanjem domače proizvodnje ter pospešenim razvojem obnovljivih virov.  Foto: AP

Navidezno zatišje pred nevihto: je evropski energetski trg res varen?

Evropski energetski trgi so od začetka vojne v Iranu ostali nepričakovano mirni. Analitiki medtem opozarjajo, da je ta stabilnost lahko zavajajoča in da bi ji lahko sledil močan šok.

Kljub geopolitičnim pretresom na področju nafte, plina in rafiniranih produktov – zlasti letalskega goriva – so cene v Evropi ostale razmeroma umirjene. Vlade in institucije EU vztrajajo, da je oskrba varna. To zveni nenavadno, če verjamemo analitikom, ki opozarjajo, da je globalni energetski sistem pod največjim pritiskom v zadnjih desetletjih.

Del evropske energetske stabilnosti je realen, poroča Politiko. Evropa se je hitro prilagodila z večjim uvozom iz ZDA in drugih proizvajalcev, povečanjem domače proizvodnje in pospešenim razvojem obnovljivih virov. Vendar strokovnjaki poudarjajo, da te prilagoditve ne spreminjajo osnovne ranljivosti: velik del svetovnih energetskih tokov še vedno poteka prek poti, kot je Hormuška ožina, kjer lahko motnje hitro zaostrijo razmere na trgih.

Cene nafte so kljub bojaznim ostale pod najhujšimi napovedmi. Tudi zaradi večje ponudbe zunaj Zaliva in sproščanja strateških rezerv. Ker so te omejene in se zmanjšujejo, Oxford Economics opozarja, da bi lahko, če bo Hormuška ožina ostala zaprta do konca poletja, zaloge držav OECD dosegle kritično raven do septembra. To pa bi lahko potisnilo cene nafte nad 150 dolarjev za sod.

Letalsko gorivo in še enkrat letalsko gorivo

Največjo skrb v Evropi predstavlja letalsko gorivo. Čeprav so prejšnje napovedi Mednarodne agencije za energijo kazale na morebitno pomanjkanje, se je Evropa za zdaj izognila motnjam z močno povečanim uvozom iz ZDA, višjo proizvodnjo rafinerij in ponovno vzpostavljenimi zmogljivostmi v Nigeriji. Kljub temu evropska komisija priznava, da je trg “vedno bolj v krču”.

Povpraševanje ostaja ključen dejavnik. Letalski promet se je ohranil na visoki ravni, analitiki pa ocenjujejo, da bi bilo treba do septembra omejiti povpraševanje, ki ustreza več kot 50.000 sodom na dan v EU in Veliki Britaniji, da bi se izognili resnim težavam. Politico prav tako poroča, da evropski uradniki v ozadju evropski pozivajo k usklajenemu zmanjšanju povpraševanja med državami članicami, da bi preprečili pomanjkanje.

Že zdaj so nekatera letališča – zlasti v turistično odvisnih regijah Italije – poročala o lokalnih pomanjkanjih goriva, čeprav popolna slika zalog ostaja nejasna.

Uradnike skrbi tudi nova vojaška eskalacija ZDA proti Iranu, ki bi preusmerila dobave letalskega goriva. Grožnja so tudi morebitne ameriške izvozne omejitve ob skoku domačih cen med vrhuncem turistične sezone in nenadno povečano povpraševanje po letih zaradi velikih športnih dogodkov. Nekateri uradniki EU se prav tako bojijo, da bi letalske družbe lahko zvišale cene ali zmanjšale število letov, medtem ko bi javno še naprej zagotavljale stabilnost.

Tokovi se že spreminjajo

Industrijski viri medtem opozarjajo, da se globalni tokovi že spreminjajo: energija se preusmerja od proizvajalcev zahodno od Sueza proti azijskim trgom, kar obrača zgodovinske vzorce trgovanja. Nekateri analitiki menijo, da Evropa morda ne bo doživela pomanjkanja, temveč višje cene. Manj slabše pa jo bodo odnesle revnejše regije, kjer je pomanjkanje zelo možen scenarij.

Podoben vzorec je v trgu utekočinjenega zemeljskega plina (LNG). Čeprav LNG predstavlja pomemben del evropske energetske mešanice, izpostavljenost EU motnjam v Zalivu delno blaži močna dobava iz ZDA. Kljub temu so nekatere države, kot sta Italija in Belgija, že začutile pretekle motnje v katarskih obratih.

Evropske cene plina (TTF) so ostale pod 50 evri na MWh, kar je precej manj od rekordov po ruski invaziji na Ukrajino. Vendar trgovci opozarjajo, da to ne odraža zaupanja v stabilno oskrbo, temveč previdnost in omejitve tveganja pri trgovanju. 

Razmere bi se lahko hitro spremenile, če bi se oskrba še dodatno zaostrila. Azijski kupci – zlasti Kitajska in drugi uvozniki LNG, ki so neposredno izpostavljeni posledicam zaprtja Hormuške ožine – vse bolj tekmujejo za pošiljke. To hkrati zmanjšuje količine, ki so na voljo Evropi. V nasprotju z Azijo Evropa v manjši meri uporablja dolgoročne pogodbe, zlasti z ameriškimi dobavitelji. Zaradi tega je dodatno izpostavljena cenovni nestanovitnosti.

Nevarnost panike pred zimo

Tudi skladiščenje plina predstavlja tveganje. Visoke cene in negotovost so zmanjšale spodbude za poletno polnjenje zalog, kar povečuje možnost paničnega nakupovanja pred zimo. Čeprav so ZDA močno povečale proizvodnjo LNG, industrijski predstavniki opozarjajo, da je ta že skoraj na robu zmogljivosti in da do leta 2030 ni pričakovati večje rasti proizvodnje.

Analitiki zato opozarjajo, da trenutno stanje v Evropi morda niti ne odraža odpornosti, temveč začasno ravnotežje. To pa bi se lahko porušilo, če bo povpraševanje ostalo visoko, geopolitična tveganja pa bodo vztrajala.