Zasebni izvajalci veterinarske dejavnosti bi po predlogu Resni.ce lahko opravljali veterinarske storitve na trgu, vendar bi bili še naprej zavezani spoštovanju vseh predpisov s področja veterinarstva, zdravja živali, zaščite živali, zdravil, varne hrane, identifikacije in registracije živali, sledljivosti, vodenja evidenc, poročanja ter prijavljanja bolezni živali. Foto: Srdjan Živulović/BoBo
Veterinarska zbornica Slovenije in Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani sta v skupnem sporočilu navedli, da s predlagano novelo zakona o veterinarstvu pred vložitvijo niso bili seznanjeni in pri pripravi predloga niso sodelovali.
Oglas
“Predlog zakona po naši oceni pomeni tveganje za učinkovito delovanje obstoječega sistema javne veterinarske službe, ki je eden glavnih stebrov zagotavljanja biovarnosti in prehranske varnosti Slovenije,” so navedli.
Posebej jih skrbi, da predloga ne spremljajo analize tveganj glede mogočih vplivov na operativno pripravljenost javne veterinarske službe. “Organiziranost javne veterinarske službe je ključna za hitro in učinkovito ukrepanje ob pojavu kužnih bolezni živali, saj zamuda pri izvajanju ukrepov povzroča veliko škodo kmetom in ogroža prehransko varnost prebivalstva,” so opozorili.
Menijo, da mora biti nova ureditev veterinarske dejavnosti pripravljena na podlagi strokovnega dialoga in v sodelovanju s ključnimi institucijami slovenskega veterinarstva.
Kmetijski minister še brez stališča
Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je napovedal, da bo stališče do predloga novele oblikoval predvsem na podlagi stališč “vseh najbolj pristojnih”. Pri tem je naštel upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter veterinarsko zbornico. Na ministrstvu predlog novele sicer še preučujejo, je dodal.
Kokot: “Wankmüller je bil na okrogli mizi.” On poudarja, da je bil tam neformalno.
“Zavračam navedbe, da Veterinarska zbornica Slovenije z besedilom predlagane novele zakona o veterinarstvu pred njeno vložitvijo ni bila seznanjena,” je v odzivu sporočila vodja poslancev Resni.ce Katja Kokot, prvopodpisana pod predlogom novele zakona, in navedla, da sta se predsednik veterinarske zbornice Tomo Wankmüller in predsednik sekcije veterinarjev praktikov pri zbornici Marjan Tacer 5. junija na Vranskem udeležila okrogle mize o predlogu sprememb zakona, na kateri sta bila v prisotnosti drugih veterinarjev seznanjena z vsebino predloga. Priložila je tudi fotografijo z dogodka.
Wankmüller je v odgovoru Katji Kokot zapisal, da je bil na dogodek povabljen neformalno in da je že ob prihodu, pa tudi med samo razpravo večkrat izrecno poudaril, da se srečanja udeležuje kot direktor Šaleške veterine, ne kot predsednik Veterinarske zbornice Slovenije.
“Prisotnost na predstavitvi predloga zakona ne pomeni sodelovanja pri njegovi pripravi, usklajevanja njegove vsebine ali podpore predlaganim rešitvam,” je zapisal v sporočilu za javnost in ponovil, da Veterinarska zbornica Slovenije pri pripravi predloga zakona ni sodelovala in pred njegovo vložitvijo v zakonodajni postopek ni bila uradno vključena v njegovo pripravo.
Veterinarska zbornica po njegovih besedah podpira odprto strokovno razpravo o prihodnosti veterinarstva in se zaveda izzivov, s katerimi se srečujejo veterinarji v praksi. “Ne trdimo, da sedanji sistem nima težav. Menimo pa, da tako obsežne spremembe zahtevajo strokovno presojo posledic in vključitev institucij, ki bodo te posledice tudi nosile,” je še zapisal Wankmüller.
Kokot pravi, da razprava o nujnosti sprememb poteka že več let
Kokot je sicer poudarila še, da razprava o nujnosti sprememb na področju veterinarstva med veterinarji poteka že več let. “Nekateri predstavniki vodstva Veterinarske zbornice Slovenije pa po navedbah veterinarjev te spremembe že dalj časa zavirajo, pri čemer razlogi za takšno ravnanje veterinarjem niso znani. Prav zato se je del veterinarjev že pred leti obrnil name in me seznanil s težavami, s katerimi se spoprijemajo pri svojem delu,” je pojasnila.
Predlog novele je bil po njenih besedah vložen v imenu skupine veterinarjev, “ki ne zmorejo več delovati v obstoječem sistemu prisilnega javno-zasebnega partnerstva”.
“Država jim namreč nalaga obveznosti, stalno pripravljenost in dežurstva, ne da bi jim za to zagotovila ustrezno finančno kritje. Veterinarji opozarjajo, da so zlasti dežurstva in delo v posebnih pogojih pogosto neustrezno ovrednoteni, pri čemer se odgovornost za izvajanje teh nalog prelaga na veterinarske organizacije in njihove zaposlene,” je zapisala.
Eden od ključnih razlogov za predlagane spremembe je ureditev sistema, saj da sedanja ureditev dolgoročno ni vzdržna ne za veterinarske organizacije ne za zaposlene veterinarje.
Namen predlaganih sprememb je tudi zagotoviti jasnejši, učinkovit in izvedljiv pravni okvir za delovanje veterinarske stroke in nadzor nad izvajanjem veterinarskih storitev, je dodala.
“Gre za področje, na katerem se težave kopičijo že več let, zakonodajne spremembe pa se kljub številnim opozorilom odlagajo. Prav zato menim, da je skrajni čas, da se o teh vprašanjih odpre resna, strokovna in vsebinska razprava,” je poudarila.
Oglas