Trumpova administracija je sprožila obsežno diplomatsko ofenzivo po Evropi, da bi države prepričala, naj sledijo britanskemu zgledu in plačajo več za zdravila. Ameriška veleposlaništva po kontinentu lobirajo, da evropske vlade prevzamejo večji del finančnega bremena farmacevtskih inovacij. Če tega ne storijo, tveganje izgube investicij in dostopa do novih zdravil narašča, opozarjajo viri iz industrije, piše Politico.
Sporazum Združenega kraljestva z ZDA, ki je britanske farmacevtske firme zaščitil pred ameriškimi dajatvami za tri leta in hkrati povečal izdatke za zdravila, je zdaj vzor. Ameriški diplomati so Nemčijo označili kot naslednjo tarčo, kljub temu da največje evropsko tržišče zdravil trenutno reformira sistem določanja cen, s ciljem znižanja javne porabe. Washington zahteva ravno nasprotno – povečanje izdatkov.
Po besedah Christiana Hilmerja, direktorja Pharma Deutschland: »Malo zavidamo sporazumu med Združenim kraljestvom in ZDA. V Nemčiji se farmacevtska industrija že sooča s težavami pri lansiranju novih zdravil na trg.«
Trumpova strategija izkorišča fragmentirane evropske zdravstvene sisteme, kjer določanje cen ostaja nacionalna pristojnost. Pošiljanje ameriškega svetovalca Nathana Seiferta v London je del priprav, da se naučijo britanskega modela dogovora o cenah.
Evropske vlade so previdne. Kot opozarja Yannis Natsis iz ESIP: »Farmacevtska podjetja se včasih obnašajo kot najstniki, ki vedno hočejo več in več, ne glede na to, koliko jim daš.« Cene zdravil v Evropi so že pod pritiskom javnih proračunov, počasne rasti gospodarstva in naraščajočih potreb po zdravstvu. Večje zvišanje cen se zato zdi za kontinentalne vlade težko izvedljivo, medtem ko ZDA pritiskajo s tarifami in politiko »najnižjih cen« za bogate države, vključno z Nemčijo.
Evropska javnost in nekatere industrijske ocene opozarjajo, da bi po britanskem modelu zvišanje cen zdravil lahko povzročilo dodatne stroške milijard evrov, ne da bi to prineslo večje investicije ali dostop do novih zdravil.