Arktične talne veverice so aktivne le štiri mesece na leto. Takrat si v brlogih naredijo zaloge vsega, kar najdejo, za obdobje zimskega spanja. Foto: Shutterstock
Sledi DNK-ja, ki so se ohranile v hermetično zaprtih rovih, so stare od 3000 do 700.000 let ter ponujajo redko priložnost za vpogled v to, kako se je življenje spreminjalo skozi tisočletja. Po poročanju tiskovne agencije AFO so poleg DNK-ja dlakavih mamutov našli tudi genetski material volkov, bizonov, konjev, geparda in na stotine rastlinskih vrst.
Oglas
Tyler Murchie, raziskovalec na Univerzi McMaster v Kanadi in nosilni avtor raziskave, je dejal, da velika količina odkritih informacij kaže, da se iztrebki prevečkrat prezrejo, ko znanstveniki poskušajo dobiti vpogled v daljno preteklost našega planeta.
Znanstveniki so sprva nameravali zgolj preučiti mikrobiom veverice, pri tem pa so naleteli na “resnično presenetljivo biološko raznovrstnost organizmov”, je povedal Murchie.
Pojasnil je, da arktične talne veverice večino življenja preživijo v zimskem spanju in so budne le štiri mesece na leto. Takrat si v brlogih naredijo zaloge oreškov, semen, listja, kosti, krzna in vsega, kar lahko najdejo. Sčasoma je dviganje permafrosta nekatere njihove brloge nepredušno zaprlo, zaradi česar so se iztrebki ohranili kot v nekakšni naravni časovni kapsuli.
Znanstveniki so na podlagi odkritega DNK-ja rekonstruirali 18 mitohondrijskih genomov, med drugim tudi za šest dlakavih mamutov, ki so živeli v različnih obdobjih. Računalniško so namreč združili fragmente DNK-ja kot delčke sestavljanke, je pojasnil Murchie.
Ameriško biotehnološko podjetje Colossal je že pred leti napovedalo, da namerava oživiti dlakavega mamuta, ki je izumrl pred približno 4000 leti. Murchie, ki ne dela za Colossal, je dejal, da bodo odkriti genetski podatki javno dostopni in bodo tako na voljo tudi temu podjetju.
Ekipa je svoja dognanja objavila v znanstveni reviji Nature Communications.
Oglas