Digitalni evro ne bo orodje za nadzor državljanov, temveč evropski odgovor na prevlado ameriških plačilnih sistemov, pravi viceguverner Banke Slovenije Marko Pahor. Gotovina po njegovem ne bo izginila niti čez desetletje, kriptosredstva pa ostajajo predvsem špekulativna naložba.
Ko se govori o prihodnosti denarja, javnost najprej pomisli na digitalni evro, kriptovalute in vse večji nadzor nad finančnimi tokovi. Po besedah viceguvernerja Banke Slovenije Marka Pahorja, s katerim smo govorili na konferenci Mobilne tehnologije 2026, je osrednje vprašanje prihodnosti denarja precej bolj preprosto: komu zaupamo.
»Pri digitalnem plačevanju je zaupanje bistveno pomembnejše kot pri gotovini. Pri gotovini morate zaupati le, da bankovec ni ponarejen. Pri digitalnem plačevanju pa morate zaupati celotnemu sistemu, ki deluje v ozadju,« pravi.
Centralne banke spremljajo stabilne kovance, katerih vrednost je vezana na uradne valute.
Prav zato zavrača pogosto kritiko, da bo digitalni evro državam omogočil vpogled v vsak nakup posameznika.
»Vse, kar dizajniramo, je tako, da sistem tega ne bo nikoli videl. Sistem ne bo vedel, kdo ste vi osebno, in ker tega ne ve sistem, tega ne bo vedela niti država.«
Posameznikove podatke bo še naprej poznala njegova poslovna banka, podobno kot danes. To je po njegovem nujno zaradi preprečevanja prevar in zaščite komitentov, ni pa potrebe, da bi te podatke zbiral celoten sistem.
Evropa gradi svoj denarni ekosistem
Za Pahorja je digitalni evro predvsem geopolitični projekt. Danes večina evropskih digitalnih plačil teče prek ameriških sistemov Visa in Mastercard. Digitalni evro naj bi Evropi omogočil večjo strateško samostojnost. Kaj pa bo to pomenilo za posameznika?
»Za povprečnega Slovenca se verjetno ne bo spremenilo skoraj nič. Ko bo plačeval z mobilnim telefonom, v ozadju morda ne bo več Visa ali Mastercard, ampak digitalni evro.«
Prihodnost plačil bo vse bolj digitalna, a gotovina bo po besedah Marka Pahorja ostala pomembna rezerva za izredne razmere. FOTO: Blaž Samec
Ob tem opozarja, da Evropa ne more preprosto kopirati ameriškega ali kitajskega modela.
»Kitajska rešitev v Evropi ne deluje. Pri nas je zasebnost pred državo zelo pomembna vrednota.«
Po njegovem je evropska posebnost tudi razdrobljenost trga. Če inovacijo razvije zasebni ponudnik v eni državi, ji drugje pogosto ne zaupajo. Zato imajo po njegovem osrednjo vlogo evropske institucije.
»ECB je danes verjetno najbolj evropska institucija, kar jih imamo.«
Kot primer uspešne evropske integracije navaja sistem SEPA, ki omogoča enotna bančna nakazila po Evropi, in sistem TIPS za takojšnja plačila.
Gotovina ne bo izginila
Čeprav delež gotovinskih plačil vztrajno upada, Pahor ne verjame v družbo brez gotovine. Pred desetimi leti je bilo v Sloveniji več kot 80 odstotkov vseh plačil gotovinskih. Danes jih je približno 60 odstotkov, trend pa se nadaljuje. Toda gotovina po njegovem ne bo izginila. »Priporočam, da imajo ljudje pri sebi gotovine za dan ali dva običajnih stroškov, doma pa zalogo za dva do štiri tedne.« To priporočilo po njegovih besedah ne bo zastarelo niti leta 2035.
Imejte doma fizično gotovino. Če imate isto gotovino pet let, jo pač imejte pet let. Ko zmanjka elektrike ali komunikacijskih povezav, gotovina še vedno deluje.
»Imejte doma fizično gotovino. Če imate isto gotovino pet let, jo pač imejte pet let. Ko zmanjka elektrike ali komunikacijskih povezav, gotovina še vedno deluje. Nikoli ne veste, kdaj jo boste potrebovali.««
Po njegovih besedah centralne banke še vedno vlagajo v prihodnost bankovcev. V evrskem sistemu se pripravlja nova generacija gotovine, nekatere države pa celo povečujejo zmogljivosti za tiskanje bankovcev.
Digitalni evro bo deloval tudi brez interneta
Ena od največjih novosti digitalnega evra bo možnost tako imenovanega offline plačevanja. Pahor opisuje demonstracijo sistema, pri kateri je bila transakcija izvedena celo med telefonom brez baterije in drugim telefonom.
»Telefon je bil ugasnjen, baterija odstranjena, pa je transakcija vseeno delovala. Podatki so bili shranjeni v varnem elementu čipa.« Tak sistem naj bi predstavljal digitalni ekvivalent gotovine.
»Ko zmanjka elektrike ali komunikacijskih povezav, gotovina še vedno deluje,« poudarja viceguverner Banke Slovenije Marko Pahor. FOTO: Blaž Samec
»Digitalni evro bo imel tako spletni kot nespletni način uporabe. Offline način je pravzaprav digitalna različica tega, da danes dvignete gotovino na bankomatu in jo nato uporabljate brez povezave.«
Kriptosredstva niso denar
Veliko bolj zadržan ostaja do kriptosredstev. »Centralni bankirji pojma kriptovaluta ne uporabljamo. Valuta je denar. Kriptosredstva funkcije denarja ne izpolnjujejo.« Bitcoin po njegovem ni primeren kot plačilno sredstvo predvsem zaradi svoje nestanovitnosti.
»Če nekaj stane en evro, ljudje želijo vedeti, da bodo plačali z nečim, kar bo jutri še vedno vredno en evro.« Kriptosredstva zato vidi predvsem kot špekulativne naložbe. »Če nekdo kupuje bitcoin, mora vedeti, da gre za visoko špekulativno naložbo.«
Bolj pozorno pa centralne banke spremljajo tako imenovane stabilne kovance, katerih vrednost je vezana na uradne valute. Čeprav so po obsegu še majhni v primerjavi z bančnim sistemom, lahko po njegovem postanejo pomemben dejavnik finančne stabilnosti.
Pahor ne dvomi, da bo prihodnost plačil vse bolj digitalna. Prihajajo digitalni evro, plačevanje prek umetne inteligence in novi načini prenosa vrednosti. Toda ne glede na tehnologijo ostaja eno nespremenjeno. »Ljudje morajo sistemu zaupati. Brez zaupanja ni digitalnega plačevanja.«