Donald Trump. Foto: EPA
“Pravkar smo dosegli izjemen dogovor z Iranom glede vojne,” je Trump povedal novinarjem v ovalni pisarni. Kot je dodal, bi morali biti dokumenti pripravljeni v nekaj dneh, nato bodo dogovor podpisali.
Oglas
Trump je pred tem le nekaj ur po grožnji z novim bombardiranjem Irana in celo zavzetjem iranskega otoka Harg z naftno infrastrukturo odpovedal nove napade na Iran, saj so se, kot je zapisal v objavi na svojem družbenem omrežju Truth Social, pogovori s Teheranom “prenesli na najvišjo raven iranskega vodstva in so bili tudi odobreni”.
“Pogovore in končne točke so tako konceptualno kot tudi podrobno odobrile vse vpletene strani, vključno z ZDA, Izraelom, Savdsko Arabijo, Združenimi arabskimi emirati, Katarjem, Turčijo, Pakistanom, Bahrajnom, Kuvajtom, Jordanijo, Egiptom in drugimi,” je navedel Trump in nakazal, da je sklenitev morebitnega dogovora z Iranom blizu.
Ameriška pomorska zapora iranskih pristanišč ostaja v veljavi, dokler “ta transakcija”, kot je ob odpovedi napadov zapisal Trump, ne bo dokončana.
Iranska tiskovna agencija Fars je po Trumpovem preklicu napadov ob sklicevanju na vir poročala, da Teheran še ni odobril besedila nobenega morebitnega dogovora z ZDA.
Pred tem je Trump grozil z novimi napadi. Kot je zapisal na družbenem omrežju Truth Social, bodo zvečer “zelo močno” udarili po islamski republiki in v kratkem prevzeli popoln nadzor nad njeno naftno infrastrukturo.
“ZDA bodo NOCOJ ZELO MOČNO udarile po Iranu (katerega mornarice, letalskih sil, radarjev, protiletalske in vseh drugih oblik obrambe, skupaj z večino njegovih ofenzivnih zmogljivosti, NI VEČ!),” je zapisal ameriški predsednik.
V objavi je napovedal, da bodo ZDA v bližnji prihodnosti zavzele otok Harg in druge lokacije z iransko naftno infrastrukturo ter tako “prevzele popoln nadzor nad iranskimi trgi nafte in plina”, podobno kot so to storile na primeru Venezuele, kar se je izkazalo za odlično potezo.
V pogovoru za Fox News je Trump medtem danes na vprašanje, ali bodo ZDA začele napadati iransko civilno infrastrukturo, med njimi mostove in elektrarne, odvrnil: “Da, ampak tega raje ne bi storil, ker ko to storiš, trpijo ljudje.”
Iranski otok Harg z naftno infrastrukturo. Foto: Reuters
Iran svari ZDA
Predsednik iranskega parlamenta in glavni pogajalec Mohamad Bager Galibaf je medtem Washington pozval, naj skrbno premisli o svojem naslednjem koraku. Pri tem je opozoril, da bi napačna poteza v konfliktu na Bližnjem vzhodu vodila v dolgoletne nemire in strmo naraščajoče cene nafte ter plina.
“Napačne strategije in impulzivne odločitve bodo celotno situacijo poslabšale, uničile energetsko infrastrukturo in trge ter ustvarile neskončno brezizhodno situacijo, v kateri boste obtičali več let,” je v objavi na družbenih omrežjih zapisal Galibaf.
Vodja iranskega vojaškega osrednjega poveljništva Ali Abdolahi pa je opozoril, da bodo morebitni ponovni napadi ZDA na Iran sprožili ostrejši odziv Teherana in celotno regijo pahnili v novo obdobje nestabilnosti.
Odziv na ameriške napade
Iranska vojska se je na nove ameriške napade na jugu države že pred tem odzvala z napovedjo popolne zapore Hormuške ožine. Iranska revolucionarna garda je v izjavi, ki jo je objavila iranska tiskovna agencija Fars, sporočila, da je v napadih na ameriške letalske baze v Kuvajtu in Bahrajnu zadela 18 ciljev.
Pozneje je sporočila, da je že drugo noč zapored napadla tudi letalsko bazo Al Azrak v Jordaniji, kjer je na ameriško vojaško oporišče izstrelila 12 balističnih izstrelkov. Iz Kuvajta in Bahrajna so sporočili, da so aktivirali protizračno obrambo.
Iranska revolucionarna garda je še sporočila, da je balistične rakete izstrelila tudi proti ameriškemu poveljniškemu centru v Jordaniji. Tarča je bilo po iranskih navedbah letalsko oporišče Muvafak Salti, ki gosti ameriške sile. Pri tem naj bi Iran uničil “veliko število” ameriških bojnih letal in zmogljivosti.
Medtem ko je garda navedla, da je izstrelila 12 raket, je Jordanija poročala, da jih je prestregla 20, ob tem pa potrdila, da so letele proti omenjenemu vojaškemu oporišču. Žrtev ali škode naj pri tem ne bi bilo.
Izstrelitev rakete tomahawk iz rušilca USS Michael Murphy na neznani lokaciji. Foto: Reuters
ZDA napade opisale kot “obrambne”
Ameriško osrednje poveljstvo (Centcom) je pred tem sporočilo, da je končalo drugi zaporedni dan napadov, ki jih je označilo za samoobrambne in ki so se začeli v sredo slabo uro pred polnočjo po srednjeevropskem času.
Iranske tiskovne agencije so poročale o eksplozijah v več mestih po vsej državi, vključno s Sirikom, Karganom, Bandar Abasom, Minabom in Karajem v bližini preliva, pa tudi Varaminom na severu pri Kaspijskem morju.
Trump je v sredo napovedal, da bodo ZDA napadle Iran kljub premirju, ki velja od aprila, in njegovim prizadevanjem za sklenitev sporazuma o končanju vojne. “Včeraj smo jih silovito napadli in tudi danes jih bomo znova napadli,” je Trump povedal novinarjem v Beli hiši.
Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je napade predstavil kot korak k temu, da bi Iran prisilili v sprejetje sporazuma o koncu vojne. Napadi bi “pospešili naše vojaške interese in tudi okrepili naš diplomatski položaj”, je povedal novinarjem med obiskom Centcoma na Floridi. “Danes zvečer jih bomo močno napadli in upajmo, da bo Iran sprejel pravo odločitev,” je dejal. “Če bo treba, se bomo pogajali z bombami.”
Teheran je v odgovor na napade sporočil, da je Hormuško ožino popolnoma zaprl za ladijski promet. Vojaško poveljstvo Irana je prav tako opozorilo, da bo streljalo na vsako plovilo, ki bo poskušalo prečkati Hormuško ožino, ki je že več mesecev večinoma zaprta. Iranski mediji so poročali, da sta bili v ožini napadeni dve ladji.
Centcom je iranske trditve zanikal: “Komercialne ladje še naprej plujejo v Hormuško ožino in iz nje.”
V Iranu in Bahrajnu poročajo o ranjenih
Iranski mediji so poročali, da so bili v ameriških napadih na Iran preteklo noč ranjeni trije ljudje v provinci Teheran. Po besedah vodje teheranske službe za nujne primere Mohamada Esmaila Tavakolija so bili trije ljudje ranjeni “v incidentih, povezanih z brutalnimi ameriškimi napadi v provinci Teheran”, je poročala iranska tiskovna agencija Fars.
Ameriški napadi so bili osredotočeni predvsem na južni Iran, vendar so bila prizadeta tudi območja v bližini prestolnice Teheran, vključno s Karadžem, Nazarabadom in Pišvo, je sporočila iranska revolucionarna garda. V bližini Teherana je bilo ponoči slišati več eksplozij.
Posledice iranskega napada na Bahrajn. Foto: Reuters
Medtem je bila v iranskih napadih na Bahrajn lažje poškodovana enajstletna deklica, so sporočile tamkajšnje oblasti. Bahrajnsko notranje ministrstvo je to opisalo kot iranski “zločinski” napad.
V mestu Hamad na severu države in v prestolnici Manama je zaradi padajočih razbitin, potem ko so bili prestreženi in uničeni brezpilotni letalniki, zagorelo več vozil, poškodovane so bile stanovanjske stavbe.
Trump Iran obtožil večkratne kršitve premirja
Trump je v pogovoru za ameriško televizijo Fox News dejal, da se je med napadi pogovarjal z visokimi iranskimi vojaškimi predstavniki, ki so ga prosili, naj prekine napade. Iranska revolucionarna garda je po poročanju iranske tiskovne agencije Irna kmalu zatem Trumpove navedbe odločno zanikala.
Nove ameriške vojaške operacije v Iranu ob vnovičnem zaostrovanju spora po navedbah Trumpa niso bile usklajene z Izraelom, kot je to veljalo v prejšnjih napadih.
Vodstvo Irana je obtožil, da je večkrat kršilo prekinitev ognja, ki je začela veljati aprila, in jo označil za “največkrat kršeno premirje v zgodovini”.
Washington pravi, da bodo iranska sredstva poravnala škodo
Iranska sredstva bodo poravnala škodo, ki jo Teheran povzroča zaveznikom ZDA v Perzijskem zalivu, je medtem na družbenem omrežju X napovedal ameriški finančni minister Scott Bessent. Dodal je, da bo vsak nov iranski napad še dodatno poglobil gospodarske in finančne posledice, s katerimi se spoprijema Iran.
“Vsaka škoda, ki jo bo (Iran) povzročil našim zaveznikom v Perzijskem zalivu, bo poravnana s sredstvi, pridobljenimi z iranskih računov,” je zapisal Bessent, ki pa ni navedel, za natanko katere iranske bančne račune gre.
Bessent je dodal, da bodo z iranskih računov povrnili tudi denar za vsa morebitna plačila novoustanovljenemu iranskemu organu za zaračunavanje pristojbin ladjam, ki želijo prečkati Hormuško ožino.
Modeli raket v Teheranu. Foto: Reuters
Indija po smrti mornarjev zahteva konec ameriških napadov
Indija je sporočila, da so bili v ameriškem srednem napadu na tanker Settebello ob obali Omana ubiti trije indijski mornarji. ZDA pravijo, da je tanker prevažal nafto iz Irana, napad pa je bil del ameriških prizadevanj blokirati Hormuško ožino za prevoz, povezan z Iranom. New Delhi od Washingtona zahteva konec takšnih napadov.
V okviru zapore, ki so jo uvedle 13. aprila, so ameriške sile onesposobile osem ladij, 134 ladjam so preprečile nadaljnjo plovbo in so jih obrnile, ameriška vojska pa je dodala, da je 42 ladjam, ki so sodelovale v dobavi humanitarne pomoči dovolila plovbo.
Ta teden je ameriška mornarica napadla tri ladje z indijsko posadko, je sporočil tiskovni predstavnik indijskega zunanjega ministrstva. Na ministrstvu so pozvali “k dialogu in diplomaciji, da bi se lahko čim prej vrnili k miru in stabilnosti v regiji”.
Pozivi k pogajanjem
Več držav po vnovični zaostritvi med Iranom in ZDA poziva strani, naj vztrajata pri pogajanjih, pri katerih posreduje Pakistan. Ta je zagotovil, da nadaljujejo prizadevanja za mediacijo in pozivajo k dogovoru.
Iran je ostro obsodil napade, ki jih je ameriška vojska proti državi začela v sredo. Po navedbah zunanjega ministrstva ti pomenijo ne le kršitev premirja, temveč temu tudi odvzemajo skoraj ves pomen. Odgovornost za posledice je Teheran pripisal ZDA.
Kljub vnovični zaostritvi pogovori o končanju vojne, pri katerih posreduje Pakistan, še vedno tečejo, je za ameriški CNN zatrdil diplomatski vir. Da njegovi voditelji še naprej sodelujejo v prizadevanjih za posredovanje med ZDA in Iranom, je zatrdil tudi Islamabad. “Ob novih sovražnostih je težko biti optimist. Nismo izgubili upanja, ostajamo vpleteni,” je dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva.
Dodal je, da se je njihov notranji minister ravno vrnil z obiska v Teheranu. Tam se je v času novih napadov mudila tudi katarska delegacija, ki se je po navedbah vira z iranskimi predstavniki sestala na pogovorih, usklajenih z ZDA.
Z vseh strani so se danes vrstili pozivi, naj državi vendarle nadaljujeta pogajanja.
Savdska Arabija je pozvala strani, naj se še naprej pogovarjata v okviru pogajanj pod vodstvom Pakistana, pozdravila pa je tudi vlogo Katarja pri podpori pogovorom.
Naj strani ustavita napade in obnovita pogajanja, je danes pozval tudi turški zunanji minister Hakan Fidan.
Kremelj je v podobnem pozivu izpostavil še negativne posledice, ki jih ima vojna na svetovno gospodarstvo. K vrnitvi v dialogu in čimprejšnjemu celovitemu in trajnemu premirju je pozvala tudi Kitajska.
Oglas