Slovenija ni odgovorna za devizne vloge varčevalcev v sarajevski podružnici Ljubljanske banke, je presodilo sodišče. Foto: BoBo
Še naprej pa si bo Slovenija prizadevala za ureditev te problematike v skladu s sporazumom o vprašanjih nasledstva, so v odzivu na sodbo zapisali na ministrstvu za finance, kjer so so ves čas poudarjali, da je Slovenija pravilno in v celoti izvršila sodbo v zadevi Ališić in da zaradi prenosa t. i. starih deviznih vlog na privatizacijske račune v Federaciji BiH odgovornost Slovenije za poplačilo teh vlog ni podana.
Ob tem sicer obžalujejo, da po vsem tem času od razpada SFRJ posamezniki še vedno ne morejo neovirano dostopati do svojega premoženja. “Prav zato, da bi se uredila tudi ta vprašanja, bo Slovenija še naprej vztrajala, da se odprta nasledstvena vprašanja čim prej uredijo v skladu s sporazumom o vprašanjih nasledstva,” so napovedali.
Sodišče v Strasbourgu je v primeru Landika proti Sloveniji odločalo o pritožbi trojice državljanov BiH, ki jim na podlagi slovenske zakonodaje, sprejete po sodbi ESČP iz leta 2014 v zadevi Ališić, ni uspelo doseči izplačila stare devizne vloge svojega pravnega prednika, deponirane v sarajevski podružnici Ljubljanske banke (LB).
Omenjena sodba je odgovornost za poplačilo neprenesenih vlog v podružnicah LB v Zagrebu in Sarajevu naložila Sloveniji, ki je ustanovila izplačilom namenjen sklad za nasledstvo ter sprejela poseben zakon za izvršitev sodbe.
Sklad je zahtevo pritožnikov iz primera Landika zavrnil, ker je ugotovil, da gre za varčevanje, ki je bilo v Federaciji BiH preneseno na privatizacijski račun in posledično izključeno iz sheme po zakonu, sprejetem za izvršitev sodbe.
Sprva neuspešni pred slovenskimi sodišči
Pritožniki so odločitev neuspešno izpodbijali pred slovenskimi sodišči, vključno z ustavnim.
Sodišče v Strasbourgu je sedaj, kot poudarjajo na ministrstvu, v celoti pritrdilo argumentom Slovenije in med drugim ugotovilo, da kljub podobnosti zadev Landika in Ališić v slednji devizne vloge pritožnikov niso bile prenesene na privatizacijski račun v Federaciji BiH. Za te pa Slovenija ni odgovorna, saj so bile terjatve prenesene v skladu z zakonodajo BiH in brez sodelovanja LB.
Senat sedmih sodnikov ESČP-ja je soglasno presodil, da Slovenija ni kršila pravice pritožnikov iz prvega člena protokola številka 1 k evropski konvenciji o človekovih pravicah, ki se nanaša na varstvo premoženja.
Zoper odločitev je v roku treh mesecev možno vložiti zahtevo za ponovno presojo zadeve na velikem senatu. Na ESČP naj bi bilo sicer vloženih okoli 60 pritožb, ki se nanašajo na isto problematiko, in na ministrstvu menijo, da bi lahko glede na prakso ESČP po dokončnosti današnje sodbe enako odločil v ostalih podobnih zadevah oziroma jih razglasil za nedopustne.
Slovenija ni odgovorna za devizne vloge varčevalcev v BiH-u
Oglas