Vlada bo prihodnji teden, ko je na vrsti prihodnji 14-dnevni regulativni cikel, s trošarinami prilagodila ceno naftnih derivatov. Foto: EPA
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je v izjavi za javnost v uvodu dejal, da bo konflikt na Bližnjem vzhodu povzročil dolgoročne negativne učinke na evropske energetske trge. Cene fosilnih energentov se zaradi soodvisnosti svetovnih trgov že dvigujejo. “Notranje oskrbe z nafto in zemeljskim plinom tako na evropskem kot tudi na slovenskem trgu za zdaj potekajo nemoteno. Kratkoročno niso pričakovane nobene motnje. Ne vemo pa, kako dolgo bo konflikt trajal in ali se bo še stopnjeval,” je dejal Kumer.
Pojasnil je, da znotraj Evropske unije na ravni energetskih in gospodarskih ministrov že potekajo pogovori in da se bo Evropa, če bo to potrebno, na krizo odzvala enotno. Minister je spomnil, da bodo tako EU-ju kot Sloveniji prav prišle izkušnje in mehanizmi iz energetske krize leta 2022. “Določene nacionalne specifike lahko posamezne države rešujemo tudi samostojno,” je pojasnil.
Kumer napoveduje, da bo vlada s trošarinami izravnala dvig cen naftnih derivatov
Kumer je ob tem napovedal, da bo vlada prihodnji teden, ko je na vrsti prihodnji 14-dnevni regulativni cikel, s trošarinami prilagodila ceno naftnih derivatov. “Zagotovo pričakujemo, da se bo tržna cena nafte dvignila za nekaj centov, a verjamem, da bomo seveda s svojimi mehanizmi predvsem pri trošarinski politiki to nevtralizirali,” je dejal Kumer. V okviru vlade se bodo glede tega pogovorili konec tedna.
Zemeljskega plina je po Kumrovih besedah do konca leta dovolj, “za letos imamo bolj ali manj rešeno situacijo”. “V preteklih treh letih smo zelo dobro razpršili oskrbovalne poti zemeljskega plina v Slovenijo. Imamo razširjen in zanesljivejši vir iz Alžirije, hkrati imamo tudi vir iz Azerbajdžana in pa tudi iz skupnega evropskega trga,” je pojasnil Kumer. “Vsi dobavitelji so vse količine zemeljskega plina že lani zakupili za letos. Obvestili so me, da ne pričakujejo, niti kratkoročno niti srednjeročno, torej do konca letošnjega leta ali pa vsaj do zime, nobenih stopnjevanj,” je zagotovil Kumer. “Na MOPE-ju smo oskrbi z zemeljskim plinom v preteklih treh letih posvetili ogromno pozornosti, kar nam zdaj koristi.”
Han: Dobava nafte poteka nemoteno
Gospodarski minister Matjaž Han je povedal, da razmere na Bližnjem vzhodu pozorno spremljajo, ob tem je zagotovil, da dobava nafte v Sloveniji trenutno poteka nemoteno.
“Oskrba je zagotovljena tudi za prihodnjih 14 dni, kar je izjemno pomembno. Na tej podlagi ne pričakujemo nobenih izpadov. Seveda pa bomo razmere še naprej budno spremljali in v primeru morebitnih motenj ustrezno ukrepali na podlagi zakona o državnih blagovnih rezervah,” je pojasnil Han.
“Trenutno razpolagamo s približno 700 milijoni litrov različnih naftnih derivatov, kar zadostuje za približno 103 dni povprečne dnevne porabe vseh uporabnikov v Sloveniji glede na lansko leto. To pomeni, da imamo zagotovljene zadostne količine nafte za vse potrebe v državi,” je dodal.
Ob tem je poudaril, da je sproščanje blagovnih rezerv mogoče le v primeru večjih, objektivnih motenj v oskrbi, ne pa zaradi cenovnih nihanj. “Trenutno ni nobenega razloga za paniko. Če bi se pojavile resne motnje, bi vlada na predlog ministra za gospodarstvo odločila o načinu in obsegu sproščanja zalog,” je miril Han.
Po njegovem mnenju ni treba delati panike glede evakuacije slovenskih državljanov, ki so obtičali v Združenih arabskih emiratih.
“Kar zadeva letalski prevoz, si iskreno želim, da se naši državljani čim prej in na varen način vrnejo domov. Po informacijah, s katerimi razpolagamo, se pripravljajo seznami oseb, ki se želijo vrniti v Slovenijo. Kot razumem, so nekateri že v stiku z našimi predstavniki, organizirajo pa se tudi nadaljnji prevozi. Vem, da so avtobusi že na poti, in upam, da bo danes zvečer v Slovenijo prispelo prvo letalo, jutri pa se bo prevoz nadaljeval,” je dejal Han.
Sorodna novica
Zaradi vojaškega konflikta na Bližnjem vzhodu cene nafte še naprej rastejo
Višje cene energentov bodo vplivale na inflacijo in na gospodarsko rast na območju evra
Po izraelskih in ameriških napadih na Iran ter povračilnih napadih Teherana so se v zadnjih dneh občutno zvišale cene energentov, kot sta nafta in utekočinjeni zemeljski plin. Kot je v objavljenem intervjuju za Financial Times ocenil glavni ekonomist ECB-ja Philip Lane, skok cen energentov povzroča pritisk na inflacijo, zlasti na kratek rok.
Konflikt na Bližnjem vzhodu bi obenem negativno vplival na gospodarsko dejavnost, intervju povzema francoska tiskovna agencija AFP. Analiza ECB-ja iz leta 2023 je namreč po ekonomistovih besedah pokazala, “da bi prišlo do znatnega povečanja inflacije, ki bi jo poganjale cene energije, in do strmega padca proizvodnje, če bi konflikt povzročil trajno zmanjšanje oskrbe z energijo in motnje v regionalni gospodarski dejavnosti”. “Obseg vpliva in posledice za srednjeročno inflacijo bodo odvisni od obsega in trajanja konflikta,” je dejal Lane in dodal, da bo ECB pozorno spremljal razvoj dogodkov.
Sorodna novica
Ameriško-izraelski napad na Iran pod vprašaj postavlja prehodnost Hormuške ožine
Direktor banke Berenberg Holger Schmieding je po poročanju AFP-ja napovedal, da bi lahko trajno zvišanje cen nafte za 15 dolarjev na 159-litrski sod v evroobmočju povzročilo zvišanje cen življenjskih potrebščin za skoraj 0,5 odstotne točke.
Raziskovalna skupina Capital Economics pa je navedla, da bi trajno zvišanje cen energije lahko prispevalo k inflaciji za približno 0,3 odstotne točke.
Letna stopnja inflacije v območju evra je februarja dosegla 1,9 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke več kot januarja, je danes v prvi oceni navedel evropski statistični urad Eurostat. Najbolj so se podražile storitve.
Oglas