Predsednica z otroki na Debelem rtiču. Foto: X Nataša Pirc Musar
V nagovoru je predsednica poudarila izjemen pomen ustanove, ki je gostila že več deset tisoč otrok iz Slovenije in tujine. “Na Debelem rtiču že 70 let stoji nekaj več kot zdravilišče. Tu stoji svetilnik humanosti, svetilnik, ki že od leta 1956 kaže pot otrokom, mladostnikom in družinam, pot k zdravju, okrevanju, samozavesti, sprejetosti in novemu upanju,” je v nagovoru dejala predsednica Nataša Pirc Musar.
Oglas
Zdravilišče je v sedmih desetletjih omogočilo zdravljenje, rehabilitacijo, letovanje, učenje, igro in razvoj več deset tisoč otrok. Za mnoge med njimi je bil Debeli rtič prvi kraj, kjer njihova bolezen, socialna stiska ali posebne potrebe niso pomenile ovire, temveč izhodišče za strokovno pomoč in podporo, je poudarila predsednica.
Poudarila je tudi edinstvenost ustanove, ki povezuje zdravstveno stroko, socialno varstvo, pedagoške pristope in humanitarno dejavnost. “Otrok tukaj ni zgolj pacient ali prejemnik pomoči, temveč mlado bitje s svojo zgodbo, čustvi, strahovi in sanjami,” je dejala.
Ob tem je opozorila, da morajo biti programi podpore otrokom dostopni vsem tudi v prihodnje: “Dostopnost programov vsem otrokom mora biti naša temeljna zaveza.”
Ne praznujemo zgolj razvojnih prelomnic zdravilišča, ampak gre za 70 let zaupanja otrok. Med njimi so številni, ki se tu prvič kopajo v morju, prvič občutijo, da so sprejeti, razumljeni in varni, da se po bolezni lahko sprostijo, je poudarila vodja zdravilišča Liljana Kozlovič.
“V sebi imajo ogromno stisk, mi moramo te stiske nasloviti z vidika duševnega zdravja, z vidika revščine. Predvsem pa morajo pridobiti izkušnje, da so lahko v življenju močni pogumni in da se zavedajo, da so zelo, zelo vredni takšni, kakršni so,” je povedala Kozlovič.
Slovesnost je potekala pod pokroviteljstvom predsednice. Foto: X Nataša Pirc Musar
Ustanovljeno je bilo leta 1956
Začetki zdravilišča Debeli rtič, danes specializirane enote Rdečega križa Slovenije, segajo v leto 1956, ko je Rdeči križ na podlagi odločb takratnega Okrajnega ljudskega odbora Koper pridobil zemljišča na območju Debelega rtiča. Predsednica Rdečega križa in nekdanja vodja zdravilišča Ana Žerjal je spomnila, da je bilo območje ob prevzemu zanemarjeno, na 14 hektarih površin pa sta stala le dva manjša dotrajana objekta.
Prva skupina otrok je na Debeli rtič prispela 13. junija 1956. Vse do leta 1963, ko so zgradili prva dva paviljona, kuhinjo in zdravstvene prostore, so letovali v šotorih. Istega leta je v takratnem Mladinskem zdravilišču Debeli rtič začela delovati tudi osnovna šola, saj so nekateri otroci v zdravilišču preživeli več mesecev.
Že v prvih letih delovanja so strokovnjaki prepoznali posebnosti tamkajšnjega podnebja. Kombinacija milega podnebja, obilice sonca, redkih padavin in zmernih vetrov se je izkazala za izjemno ugodno pri zdravljenju in okrevanju otrok.
“Zdravilišče Rdečega križa Slovenije Debeli rtič bo tudi v prihodnje izvajalo vse preventivne in kurativne programe, pomembno pa je, da se prilagajamo novim potrebam otrok in da še naprej razvijamo infrastrukturo, predvsem pa, da ogromno vlagamo v naše zaposlene in prostovoljce,” je povedala Ana Žerjal.
Lokalna skupnost
Pomembno vlogo pri ohranitvi območja je skozi desetletja odigrala tudi lokalna skupnost. Ankaranski župan Gregor Strmčnik je spomnil na več poskusov posegov v prostor, ki bi lahko ogrozili delovanje zdravilišča. Med drugim so bili v preteklosti na tem območju predvideni turistični kompleksi, večja hotelska in apartmajska naselja, gostilna s parkiriščem, leta 1992 pa celo plinski terminal z rezervoarji in pomolom za tankerje.
“To smo morali preprečiti. Ni bilo lahko,” je opozoril Strmčnik. Varovanje območja Debelega rtiča je bilo po njegovih besedah vedno tudi varovanje prostora, namenjenega otrokom.
Vodja zdravilišča Lilijana Kozlovič je ob jubileju poudarila predvsem vrednote, na katerih ustanova temelji že sedem desetletij. “Če bi me danes vprašali, kaj si želim za naslednjih 70 let Debelega rtiča, bi odgovorila preprosto – da nikoli ne izgubimo sposobnosti videti človeka v človeku, da ohranimo odprta srca in da ostanemo vredni zaupanja otrok,” je dejala.
V zadnjih letih so na Debelem rtiču razvili tudi programe za vzpostavitev zdravega življenjskega sloga in medgeneracijske solidarnosti. V jesensko-zimskem času omogočajo oddih 250 starostnikom iz socialno šibkih okolij.
Oglas