Na ZZZS-ju poudarjajo, da so primeri, ko ljudje ob vpisovanju pri novem zdravniku čakajo pred zdravstvenim domom, razmeroma redki. Kljub temu menijo, da bi bilo treba sprejeti sistemske ukrepe, ki bi olajšali prenos pacientov. Foto: Borut Živulović/BOBO
Predsednica skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Martina Vuk je v izjavi po seji poudarila, da je od leta 2020 približno 450 zdravnikov prenehalo delovati v javni mreži, kljub temu pa je bilo “ekscesnih primerov, ko so ljudje stali na ulici pred zdravstvenimi domovi sredi noči in čakali, da se bodo lahko opredelili”, manj kot deset. Vseeno pa pristojne pozivajo, naj spremenijo zakonodajo, omogočijo samodejni prenos pacientov na novega zdravnika, pacientom pa določijo rok, v katerem lahko prekinejo izbiro. Ob tem skupščina predlaga še, da se določi, katere paciente naj novi zdravniki sprejmejo prednostno.
Oglas
Vuk je spomnila, da mora biti tudi obveščanje izvajalcev ustrezno, pacienti pa morajo vedeti, da se imajo še dve leti po odhodu njihovega zdravnika pravico obrniti na isti zdravstveni dom, ki jim mora nuditi zdravstvene storitve. Skupščina je s sklepom pozvala tudi, da se uredi možnost elektronskega podpisovanja izjave o izbiri novega zdravnika. “Izpostavili smo primere dobre prakse, se zahvalili in pohvalili vse tiste zdravstvene domove in lokalne skupnosti, ki so se te težave lotile na človeški način, ter hkrati pozvali vse, ki se bodo v prihodnje soočili z odhodom zdravnikov, da se poučijo o teh primerih in omogočijo prehode na dostojen način,” je povedala Vuk.
Težave se pojavljajo tudi zato, ker imajo starejši zdravniki praviloma opredeljenih več pacientov, kot so jih dolžni sprejeti, o njihovih upokojitvah pa mlajši zdravniki vseh ne želijo sprejeti, je pojasnila vodja področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke na ZZZS-ju Ana Vodičar. “In zato se celo dogaja, da bi pri odhodu enega starejšega zdravnika potrebovali celo dva mlada specialista,” je poudarila. Zato skupščina ZZZS-ja ministrstvu za zdravje predlaga, naj skupaj s socialnimi partnerji začne usklajevati pogoje za zvišanje glavarinskih količnikov, da bi torej zvišali mejo, po kateri lahko družinski zdravniki odklonijo sprejemanje novih bolnikov.
Po podatkih ZZZS-ja je bilo v Sloveniji 30. aprila brez osebnega zdravnika oziroma pediatra 136.251 oziroma 6,4 odstotka zavarovanih ljudi. Čeprav se je število v zadnjem letu nekoliko zmanjšalo, še vedno največ težav povzročajo majhne možnosti za izbiro. Foto: BoBo
Brez izbranega osebnega zdravnika nekaj več kot 136 tisoč ljudi
Ana Vodičar je pojasnila, da je trenutno brez osebnega zdravnika oz. pediatra nekaj več kot 136.000 ljudi, brez tistih, ki so opredeljeni v dodatnih ambulantah, pa je teh ljudi 101.000. Po njenih besedah je ZZZS od leta 2013 do leta 2025 zagotovil dodatnih 165 ambulant družinske medicine, razpisi za nove time pa so odprti ves čas. Izpostavila je, da če bi vsi družinski in šolski zdravniki ter pediatri opredeljevali le do limita opredeljevanja, bi danes potrebovali 380 novih timov za vse paciente.
Vodičar je opozorila še, da postopek izbire izbranega osebnega zdravnika zakonsko ni urejen, trenutno pa na ustavnem sodišču poteka presoja ustavnosti zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v tem delu. ZZZS trenutno pacienta obvesti o odhodu zdravnika, a menijo, da to ni najboljša izbira in da bi morali strožje upoštevati določbe zakona o zdravstveni dejavnosti, ki pravi, da je to obveščanje dolžnost izvajalca.
Brez zdravnika in pediatraBrez ginekologaBrez zobozdravnikanovember 2019124.065212.192499.430november 2022 132.185221.422547.264junij 2024 141.827231.823557.905april 2025 145.195238.039564.712april 2026136.251218.309583.533
Vir: ZZZS
Kritike nove ureditve dela v ZD-ju Ljubljana
Sorodna novica
Po novem v Zdravstvenem domu Ljubljana en dan v zdravnikovem tednu namenjen administrativnemu delu
Na skupščini so razpravljali tudi o spremembi načina dela v Zdravstvenem domu (ZD) Ljubljana, da bosta dva zdravnika en dan tedensko namenila administrativnemu delu, s čimer se ne strinjajo. Zato so sprejeli sklep, da pričakujejo pojasnila, in z istim sklepom ZD-ja Ljubljana pozvali k spoštovanju ordinacijskega časa, določenega s pogodbo, in zagotavljanju stalne dostopnosti pacientov do izbranega zdravnika.
Predsednica skupščine ZZZS-ja je dejala, da namerava ZD Ljubljana en dan v tednu družinskim zdravnikom omogočiti delo od doma, nezaslišano pa je, da so za novo prakso izvedeli iz medijev. Poudarila je tudi, da med administrativna dela ne sodijo obravnave na daljavo, torej po telefonu in e-pošti, saj to ZZZS plača kot zdravstveno storitev. Tudi odprtja bolniškega staleža, ki se mora opraviti na isti dan, zdravnik ne more odložiti do konca tedna. “Sprašujemo se, kako naj bi to bilo videti in kaj to pomeni z vidika dostopnosti,” je še dodala. Vodja območne enote Ljubljana Bogdan Tušar je sicer povedal, da imajo z vodstvom ZD-ja Ljubljana dogovorjen sestanek po 1. juliju.
Minister Ostrc ima glede povišanja glavarinskih količnikov pomisleke
Dela seje skupščine se je udeležil tudi minister za zdravje Tadej Ostrc in predstavil načrt dela ministrstva. Dejal je, da ZZZS ni zgolj financer zdravstvenega sistema, temveč eden njegovih ključnih stebrov in pomemben partner pri zagotavljanju dostopnega, kakovostnega in finančno vzdržnega zdravstvenega varstva.
Sorodna novica
Ostrc: Slovenija nima slabega zdravstvenega sistema, težava je dostopnost
“Spremembe v zdravstvenem sistemu so lahko uspešne le, če so strokovno utemeljene, operativno izvedljive in pripravljene v sodelovanju z vsemi ključnimi deležniki. Na ministrstvu za zdravje si bomo zato prizadevali za odprt dialog in tesno sodelovanje z ZZZS-jem pri oblikovanju rešitev za prihodnji razvoj zdravstva,” je povedal v nagovoru.
Ob koncu razprave o dostopnosti družinske medicine je izrazil pomislek do predloga, da bi zdravnikom povišali glavarinske količnike. “Razumem, da lahko z administrativnim povišanjem glavarinskih količnikov opredelimo jutri vse paciente v Sloveniji. Ampak kaj bomo s tem naredili? To pomeni, da bomo v bistvu naredili čakalne vrste znotraj primarnega zdravstva. Časa pri zdravniku je, kolikor je. In vem, da temu primarni zdravniki ne nasprotujejo, če jim vsaj del papirologije odnesemo,” je dejal Ostrc, ki rešitev torej vidi v administrativni razbremenitvi ambulant.
Oglas