Antonio Gaudi (1852–1926) Foto: Wikipedia
Antonio Gaudi se je rodil leta 1852 v Reusu kot sin revnega kotlarja. Arhitekturo je študiral v Barceloni. Med študijem in neposredno po njem se je v njegovem delu še odražal viktorijanski vpliv predhodnikov, vendar je kmalu začel razvijati lasten slog, ki med drugim vsebuje elemente sloga mudejar, katalonske tradicije in srednjeevropskih arhitekturnih značilnosti.
Oglas
Načrtoval je od enodružinskih hiš in stanovanjskih blokov do palač in verskih objektov. Enega najpomembnejših arhitektov svojega časa je leta 1926 med sprehodom v Barceloni zbil tramvaj. Ker pri sebi ni imel osebnih dokumentov, so ga prepozno oskrbeli in tako je tri dni po nesreči umrl.
Kar nekaj časa po arhitektovi smrti so bila Gaudijeva dela v očeh stroke precej nepriljubljena, umetnostnim kritikom so se zdela pretirano baročna in domišljijska. Še v času arhitektovega življenja je stroka redno zasmehovala valujoče, barvite silhuete njegovih stvaritev.
Sorodna novica
Sto let po Gaudíjevi klavrni smrti bo papežev obisk arhitekta še za korak približal svetništvu
Danes je kar sedem Gaudijevih del vpisanih na Unescov seznam svetovne dediščine, med njimi bazilika Svete družine, barcelonski park Guell in grobnica oziroma kripta cerkve Colonia Guell.
Baziliki Svete družine je arhitekt v celoti posvetil zadnja leta življenja. “Moji dobri prijatelji so mrtvi, nimam ne družine ne strank, nobenega premoženja ali česa drugega,” je priznal v pismu svojim sodelavcem. Ob tem je dodal: “Zdaj se lahko v celoti posvetim cerkvi.” Celo spal je v skromni sobici na gradbišču bazilike.
Baziliko Svete družine v Barceloni so začeli graditi leta 1882, gradbeno dovoljenje pa je ta obsežni projekt dobil šele leta 2019. Ko bo dokončana, bo imela 18 stolpov. Trenutno je napovedani datum konca del leto 2035. Lani so v njej našteli rekordnih 4,9 milijona obiskovalcev, z denarjem od vstopnine pa financirajo gradbena dela.
Baziliko Svete družine so začeli graditi leta 1882, končali naj bi jo leta 2035. Foto: AP
Leta 2010 je cerkev posvetil papež Benedikt XVI. in s tem omogočil, da v njej potekajo bogoslužja. Benedikt XVI. je takrat tudi pohvalil Gaudijevo genialnost, saj da mu je “zaradi gorečnosti krščanske vere uspelo to cerkev spremeniti v kamnito hvalnico Bogu”.
Lani je papež Frančišek katalonskega arhitekta z odlokom razglasil za častitljivega Božjega služabnika. To je naziv, ki je pred beatifikacijo, sledi svetništvo.
Danes bo papež Leon XIV. obiskal Barcelono in Gaudijevo največjo stvaritev ter blagoslovil stolp Jezusa Kristusa. Zadnji del križa so z žerjavom namestili februarja letos, s čimer je najvišja cerkev na svetu dosegla svojo končno višino – 172,5 metra.
Svetovni dan art nouveauja
Na dan smrti arhitektov Gaudija in madžarskega arhitekta Ödöna Lechnerja zaznamujemo tudi svetovni dan art nouveauja. Zamisel o svetovnem dnevu art nouveauja se je leta 2013 porodila sodelavcem madžarske revije Art Nouveau Magazine.
Od tedaj vse dejavnosti ob tem dnevu koordinirata mednarodna mreža Reseau Art Nouveau Network (RANN) v Bruslju in Ruta del Modernisme v Barceloni, katerih članica je tudi Ljubljana. Okrog 10. junija v partnerskih mestih mreže RANN potekajo najrazličnejši dogodki.
Foto: Casa Batlló/David Cardelús
Foto: Reuters
Foto: EPA
Oglas