»Elektroenergetsko omrežje, ki smo ga zlagoma gradili minulo stoletje, je bilo zasnovano za drugačno rabo električne energije, kot smo ji priča danes. Tok električne energije je tekel predvidljivo in vedno v isto smer; od velikih elektrarn prek prenosnega do distribucijskega omrežja in od tam do porabnikov. Ljudje in tovarne smo bili samo porabniki, proizvodnja in poraba električne energije sta bili enoznačni in nedvoumni,« je razmišljal direktor Elesa Aleksander Mervar. Danes je povsem drugače.
»Danes smo državljani z vse več sončnimi elektrarnami na strehah svojih hiš veliki proizvajalci elektrike. Disrupcijo povzročajo še naraščajoča električna mobilnost z mrežo polnilnih mest, baterijski hranilniki, toplotne črpalke in podatkovni centri.«
Omrežje brez dodatnih naprav, ojačitev, novih daljnovodnih povezav in obsežnih programskih okrepitev tega preprosto ne bo preneslo. Te spremembe zahtevajo korenito preobrazbo, zlasti distribucijskega omrežja, je opozoril Mervar.
Največji pritiski se pojavljajo na distribucijskem omrežju. Posledice se kažejo v omejitvah priključevanja, potrebi po ojačitvah vodov, zamenjavah transformatorjev, upravljanju napetostnih razmer in večji zahtevnosti načrtovanja, je naštel predsednik skupščine GIZ distribucije električne energije in predsednik uprave Elektra Gorenjska Ivan Šmon.
Aleksander Mervar vidi rešitev v vzpostavitvi enotne podatkovne platforme in pridobitvi podatkov v realnem času iz celotnega elektroenergetskega sistema oziroma v celoviti informacijski integraciji podatkovnih sistemov med Elesom in vsemi petimi elektrodistribucijskimi podjetji. FOTO: Blaž Samec
Nihanja proizvodnje in težave v sistemu
Zaradi povečevanja deleža obnovljivih virov energije v sistemu so vedno večja nihanja proizvodnje, vse več je odstopanj od napovedi, zato stroški izravnave sistema naraščajo. Tudi v slovenskem elektroenergetskem sistemu naraščajo težave z napetostmi in vzdrževanjem frekvence, je ugotovil Mervar in dodal, da je bil razpad španskega elektroenergetskega sistema resno svarilo pred najhujšim možnim scenarijem.
»Obnovljivi viri energije oziroma njihova neodzivnost na potrebe v sistemu povzročajo operaterju vse več sistemskih izzivov. Bojazen, da se sončne elektrarne v kritičnih stanjih ne bodo ustrezno odzvale, operater pa hkrati ne bo mogel učinkovito vplivati na njihovo proizvodnjo in s tem na uravnavanje sistema, je vse bolj realna.«
Mervar vidi rešitev v vzpostavitvi enotne podatkovne platforme in pridobitvi podatkov v realnem času iz celotnega elektroenergetskega sistema oziroma v celoviti informacijski integraciji podatkovnih sistemov med Elesom in vsemi petimi elektrodistribucijskimi podjetji.
»Drug nujen ukrep je povezan z nadzorom vse več obnovljivih virov energije, predvsem sončnih elektrarn. Govorimo o njihovih avtomatskih odzivih, pa tudi o možnosti, da bi lahko operater vplival na njihovo proizvodnjo,« Mervar meni, da bi možnost Elesa, da izklaplja sončne elektrarne, povečala odpornost elektroenergetskega sistema.
Tudi Šmon pravi, da v prihodnje ne bo dovolj graditi novih vodov in transformatorskih postaj. »Potrebovali bomo tudi pametno upravljanje odjema, pametno polnjenje električnih vozil, vključevanje hranilnikov, lokalne energetske skupnosti, agregatorje in boljše usklajevanje med uporabniki, dobavitelji, operaterji in trgom. To pomeni, da bo moral biti uporabnik bolj aktiven del sistema, omrežje pa bo treba upravljati bolj podatkovno, napovedno in dinamično kot v preteklosti.«
Celovit pristop, ki najprej zmanjšuje potrebe, nato bolje izkorišča obstoječe vire in šele nato nadgrajuje proizvodnjo, omogoča bolj učinkovito, trajnostno in dolgoročno vzdržno energetsko prihodnost, ugotavlja strokovnjak za energetiko Miha Bobič iz Danfoss Trate. V Sloveniji predstavljajo pomemben delež rabe energije stavbe, zato je prvi korak sistematično zmanjševanje potreb po energiji, zlasti za ogrevanje in hlajenje. To vključuje izboljšanje energetske učinkovitosti stavbnega fonda in uvajanje evropskih smernic. Naslednji korak je boljša izraba obstoječih virov, med katerimi ima velik potencial odpadna toplota. Njen učinkovitejši zajem in vključevanje v sisteme daljinskega ogrevanja sta pomembna priložnost za povečanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje izpustov. Šele nato bo na vrsti pospešena uvedba nizkoogljičnih virov energije.
Dvajset let postopkov za gradnjo daljnovoda
Strah, da se sončne elektrarne v kritičnem stanju ne bodo ustrezno odzvale, je vse bolj realen, prav Aleksander Mervar, direktor Elesa.
Toda energetska podjetja ob nujnih vlaganjih, tako v proizvodnjo kot omrežja, hitro naletijo na dolgotrajne postopke. Tako je denimo umeščanje daljnovoda Cirkovce–Pince v prostor trajalo trinajst let, skupaj s pridobitvijo okoljevarstvenega soglasja in gradbenega dovoljenja pa kar dvajset. »Zamudno umeščanje v prostor je velik problem ne le za investicije v prenosni in distribucijski elektroenergetski sistem, temveč tudi za vse druge investicije v elektroenergetske objekte,« se je strinjal direktor Elesa Aleksander Mervar.
Po njegovem je umeščanje v prostor dolgotrajnen in nepredvidljiv postopek predvsem zaradi nasprotovanja laičnih javnosti, civilnih iniciativ, pa tudi neodzivnosti pristojnih institucij in zavlačevanja postopkov ter vračanja in ponovnega odločanja v posameznih fazah postopkov v delih, v katerih so mnenja že izdana.
K pospešitvi postopka bi pripomoglo zgolj to, da bi državni organ, ki vodi postopek, spoštoval zakonske roke. Tako bi se postopek do trikratno pospešil, je analizo Elesa predstavil Mervar. Hkrati bi postopek pospešilo priznavanje že izdanih in validiranih strokovnih podlag v vseh fazah postopka. Zdaj lahko namreč določeni deležniki v celotnem postopku zahtevajo izdelavo dodatnih novih strokovnih podlag. »Obenem menimo, da bi bilo treba pod določenimi pogoji opredeliti zakonsko odgovornost za organizirane civilne iniciative,« pravi Mervar.
Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec je napovedal sprejemanje posebnih zakonov (lex specialis), s katerimi bi pospešili umeščanje v prostor ne le pri energetskih, temveč tudi pri prometnih projektih.
Jernej Vrtovec je na zaslišanju napovedal pospešitev postopkov za zgraditev drugega bloka Jedrske elektrarne Krško. FOTO: Blaž Samec
Financiranje obnove
Drugi pomemben izziv pri nujnih vlaganjih je zagotoviti dovolj stabilne, predvidljive in dolgoročno vzdržne vire za investicije v distribucijsko omrežje, je poudaril Ivan Šmon.
Razvojni načrt distribucijskega sistema do leta 2034 namreč predvideva bistveno višjo raven vlaganj kot doslej. Letne investicijske potrebe se bodo predvidoma z 281 milijonov evrov lani povečale na približno 438 milijonov evrov leta 2034. Po ocenah elektrodistribucijskih podjetij razlika med investicijami, predvidenimi v razvojnem načrtu, in realno zagotovljenimi viri že med letoma 2025 in 2028 znaša več kot 470 milijonov evrov, do leta 2034 pa skoraj dve milijardi evrov. »To pomeni, da izziv ni več samo vprašanje višine posamezne investicije, temveč je tudi vprašanje, ali bo sistem kot celota sposoben pravočasno zagotoviti omrežje, ki ga zahtevajo elektrifikacija, razogljičenje in razvoj gospodarstva,« pravi Šmon.
Glavni izziv je zagotoviti dovolj stabilne, predvidljive in dolgoročno vzdržne vire za investicije v distribucijsko omrežje, ki postaja osrednja infrastruktura energetskega prehoda.
Ivan Šmon, predsednik uprave Elektra Gorenjska
Nadgradnja in vzdrževanje omrežja sta financirana iz omrežnine. »Toda omrežnina že leta ne zadošča za potrebe. Medtem ko potrebe zaradi spremenjenih navad in tehnološkega napredka naraščajo in se merijo v milijardnih zneskih, se vreča denarja zanje prazni,« je opozoril Mervar in dodal, da bi bilo treba v naslednjem desetletju v elektrodistribucijsko omrežje vložiti dvakrat več denarja, kot smo ga v prejšnjem desetletnem obdobju. »Ker je omrežnina edini sistemski vir za financiranje teh investicij, bi zdravorazumsko pričakovali, da bi se z leti omrežninski prihodki večali.«
Toda lani so bili nominalni omrežninski prihodki od tistih leta 2023 nižji za dobrih 47,5 milijona evrov, letos bodo po Mervarjevih ocenah nižji za slabih 35 milijonov, leta 2027 pa za 76,5 milijona evrov. »Področje omrežnin pri nas ni zadovoljivo urejeno in zahteva korenite spremembe, začenši s povišanjem omrežnine. Omrežninska reforma, ki je začela veljati oktobra 2024, je bila le prvi nujni korak celostne reforme. Omrežnina namreč ostaja edini sistemski vir za financiranje investicij v distribucijsko omrežje in nesporno dejstvo je, da se bo morala višina iz tega naslova zbranih sredstev v prihodnjih letih drastično povečati – ali pa nas na tem področju čaka razvojna stagnacija.«
Šmon dodaja, da bo prihodnji model financiranja moral vključevati ustrezno oblikovano omrežnino, lastne vire podjetij, dolžniške vire, evropska sredstva, nove finančne instrumente in stabilen regulativni okvir. Pri tem dodatno zadolževanje ne more biti edina rešitev, saj se bo skupni finančni dolg elektrodistribucijskih podjetij do leta 2028 predvidoma približal 616 milijonom evrov. »Tudi nepovratna evropska sredstva so pomembna, vendar predvsem kot dopolnilni vir, saj ne rešujejo dolgoročne potrebe po obnovi in nadomeščanju omrežne infrastrukture.«
Jernej Vrtovec bo vodil prihodnjo energetsko politiko. FOTO: Blaž Samec
Konsolidacija elektroenergetskega sektorja
Tudi v zvezi s tem se na Elesu zavzemajo za nadaljnjo konsolidacijo elektroenergetskega sektorja s prenosom upravljanja ter optimizacijo petih elektrodistribucijskih podjetij izpod okrilja Slovenskega državnega holdinga na, denimo, resorno ministrstvo. Podobno je na zaslišanju razmišljal Jernej Vrtovec, ki je prav tako ponudil v razmislek, da bi upravljanje teh petih elektrodistributerjev prenesli na resorno ministrstvo in bi torej bila skupščina vlada, tako kot je za Eles.
Tak prenos ni enostaven, saj država ni stoodstotna lastnica teh podjetij, ki imajo tudi male delničarje. Ti si želijo, da bi te družbe večji del dobička namenile dividendam. Vrtovec je na zaslišanju dejal: »Razumeti moramo, da je elektroenergetski sistem strateška stvar države. Dvomim, da je primerno, da se pri elektrodistributerjih zasleduje samo dobiček, ne glede na investicijski načrt.«
470 mio €
je razlika med investicijami, predvidenimi v načrtu, in realno zagotovljenimi viri v obdobju 2025–2028
Nova državna politika
Za slovensko energetsko prihodnost niso ključna samo vlaganja v omrežje, temveč tudi v proizvodnjo elektrike. Jernej Vrtovec je na zaslišanju napovedal pospešitev postopkov za zgraditev drugega bloka Jedrske elektrarne Krško. Med glavnimi projekti je izpostavil začetek gradnje hidroelektrarne Mokrice, umeščanje hidroelektrarn na srednji Savi in črpalne hidroelektrarne Kozjak ter razvoj sončnih elektrarn v kombinaciji s hranilniki energije, medtem ko v novi vladi ne vidijo prihodnosti v vetrni energiji. Glede na to, da je napovedal nasprotovanje »zeleni aktivistični energetski politiki«, se postavlja vprašanje razvoja projektov obnovljivih virov energije.
Slovenija že doslej ni bila prijazna država za večje projekte sončnih elektrarn in vetrnih polj. Tako slovenske družbe, kot sta Alfi Renewables in Petrol, te projekte odpirajo v drugih državah jugovzhodne Evrope, kot so Hrvaška, Srbija in Romunija. Alfi Renewables, ki upravlja največji investicijski alternativni sklad za vlaganje v obnovljive vire energije v regiji, denimo načrtuje za več kot 2000 megavatov projektov. Zdaj na primer gradijo sončno elektrarno z baterijo v Romuniji.
»V okviru sklada Alfi Green Energy Fund I v Romuniji gradimo sončno elektrarno z močjo 126 megavatov (MW) v kombinaciji z baterijo z močjo 90 MW oziroma 200 megavatnih ur kapacitete. Ocenjena investicija je okoli 120 milijonov evrov,« je pojasnil direktor Alfi Renewables Suvad Bajrić. Med njihovimi večjimi investicijami je vetrna elektrarna Krivača v Srbiji z močjo 105 MW. Za primerjavo: največja sončna elektrarna v Sloveniji ima moč okoli sedem megavatov.
Obnovljivi viri energije so pomembni, ker so najcenejši in najdostopnejši vir energije. Brez baterij tako postavljanje teh sistemov ni več ekonomsko vzdržno, saj cena ob sončnih dnevih doseže negativno ceno. Zato je za Slovenijo ključna čim hitrejša prilagoditev infrastrukture in politična volja, da bodo poceni viri energije tudi pri nas širše dostopni.