V nedeljo ob 11.00 bo slavnostno odkritje kipa, ki se v rekonstrukciji vrača na prvotno mesto.
Oglas
Kip je izdelan v bronu. Kiparja Denis Dražetić in Denis Vučko sta leta 2024 izdelala kip v glini, in sicer v ateljejih ALUO na Svetčevi ulici v Ljubljani, kjer je strop dovolj visok, da je omogočal izdelavo 3,7 metra visokega kipa. Maja 2024 je bil Sejalec v glini dokončan. Delavci Livartisa pod vodstvom direktorja Jurija Kamška so v ateljeju izdelali kalupe, ki so jih nato odpeljali v livarno. Tam je sledilo postopno ulivanje posameznih delov v bron. Foto: EPA
Oktobra leta 1931 so slavnostno odprli palačo Hranilnega in posojilnega konzorcija državnih uslužbencev na tedanji Gajevi ulici (današnji Štefanovi ulici) v Ljubljani. Kip, je izdelal eden vodilnih umetnikov časa, France Kralj, zamišljen pa je bil kot simbolna materializacija slovenskega pregovora: “Kar seješ, to žanješ”. V stavbi je bil namreč poleg stanovanj tudi sedež finančne institucije, kip sejalca pa je tako poosebljal idejo vlaganja in prihodnje rasti.
Dolgo časa je bilo nerazrešeno vprašanje usode kipa. Nekaj manj ko deset let po postavitvi je kip izginil in kontekst izginotja je ostal nepojasnjen oziroma stvar govoric.
Originalni Sejalec na prvotnem mestu. vir: Fototeka Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije (MNSZS), arhiv časnika Slovenec.
Ko so začeli leta 2013 po zamisli, da na Štefanovo 9 znova postavijo kip, zbirati informacije, so sicer v literaturi hitro našli podatke o višini kipa in materialu, iz katerega je bil izdelan (tolčen baker in les), nejasno pa je ostalo, kaj točno se je z njim zgodilo. Članki in arhivski viri ga niso omenjali, pojavljati so se začele govorice, med drugim ta, da so kip pretopili Italijani med okupacijo v drugi svetovni vojni.
Pomemben korak je pri raziskovanju usode originalnega kipa prinesel umetnikov sin Zlato Kralj, ki je povedal, da je oče eksperimentiral z materiali in očitno enega od spojev ni ustrezno izvedel. Ker je voda pronicala skozi spoj v bakreni oblogi, je lesena konstrukcija postopoma strohnela, kip pa naj bi padel na pločnik.
Kip so postavili v petek, slavnostno odprtje pa bo v nedeljo. Foto: EPA
Na incident se je februarja 1941 s posmehljivim verzom in risbo odzval satirični Toti list. “Kaj to znači, Kralj France, da ti vsa umetnost mre? Lani prvi, letos drugi kip Tvoj že počiva v – trugi.” Z navedbo besede ‘lani’ so se navezovali na vandalizem, ki so ga julija leta 1939 izvedli nad Kraljevim kipom Kmečka mati z otrokom in kravo (Priroda), ko so ga po kritičnem članku v časniku Jutro poškodovali in nato še polili s katranom. Iz pripisa je tako mogoče sklepati, da je bil Sejalec uničen leto pozneje, torej leta 1940. Zapis je bil v Totem listu sicer objavljen 1. februarja 1941, zato obstaja tudi možnost, da je kip propadel januarja 1941. Najverjetnejše časovno okno njegovega propada je torej obdobje med koncem leta 1940 in koncem januarja 1941, so ugotovili.
Karikatura o Kraljevem kipu v Totem listu (februar 1941). Foto: Dlib
Fotografije kipa, ki so bile ključne za izdelavo rekonstrukcije, so našli v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije, v Zgodovinskem arhivu Ljubljana in v reviji Arhitektura (številka iz leta 1932), ki je imela sedež prav v stavbi, na kateri je stal kip.
Formalni postopki za vrnitev kipa na prvotno stavbo so se začeli leta 2018, poleg priprav pobud in usklajevanj z lastniki stanovanj je to pomenilo dogovarjanje z Zavodom za varstvo kulturne dediščine ter iskanje podpore pri Komisiji za postavitev javnih spomenikov in obeležij v Mestni občini Ljubljana.
Komisija je vrnitev kipa na stavbo podprla, odprto pa je ostalo vprašanje financiranja. Konec leta 2022 je bil dosežen dogovor, da del stroškov ponovne postavitve prevzamejo lastniki stanovanj, del pa donatorji, pri čemer je pomagala Mestna občina Ljubljana. Prav tako so bili vrnitvi sejalca na stavbo naklonjeni umetnikovi dediči.
Magistrska študenta se lotita rekonstrukcije
Avtorja letos dokončane rekonstrukcije v bronu pa sta Denis Dražetić in Denis Vučko, magistrska študenta Oddelka za kiparstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (UL ALUO), ki sta delo uresničila pod mentorstvom profesorja Matjaža Počivavška. Profesor je bil velik zagovornik projekta in je močno pripomogel k njegovi končni uresničitvi. V zadnji fazi se je kot mentor priključil še profesor Metod Frlic.
Dražetić in Vučko imata z izdelavo replik kar nekaj izkušenj. Po ohranjenih fotografijah sta med drugim izdelala repliko Kopalke Franceta Goršeta, ki znova stoji nad vhodom prenovljenega kopališča Ilirija, prav tako kopijo kipa dr. Eda Šlajmerja, delo kiparja Zdenka Kalina pred ljubljanskim kliničnim centrom, ter repliko fontane Fitoliti kiparja Vojka Štuheca v Mariboru.
V primerih, ko sta nekje že stala kip ali obeležje, se pogosto zastavi vprašanje, ali postaviti rekonstrukcijo ali nekaj novega. Kot pravi Matjaž Počivavšek, ima lokacija oziroma kraj spomin in z izginotjem ali uničenjem kipa je ta kraj trajno zaznamovan, zlasti če tam ostaneta prazen podstavek ali niša. Foto: EPA
Kip sejalca so sicer že prenesli na pročelje, slovesno odprtje pa bo v nedeljo ob 11.00. Dogajanje se bo začelo s pogovorom, na katerem bodo sodelovali upokojeni profesor UL ALUO in mentor mladima kiparjema Matjaž Počivavšek, umetnostni zgodovinar dr. Andrej Smrekar ter pobudnik ponovne postavitve kipa Vid Libnik. Pogovor bo potekal v prostorih Četrtne skupnosti Center na Štefanovi 11, vodil ga bo dramski igralec Branko Jordan. Ob 12.00 bo sledilo slavnostno odprtje kipa, nato pa druženje pod kipom.
Oglas