V petek je ob velikem navdušenju na borzi Nasdaqu v New Yorku začelo kotirati podjetje SpaceX, ki z Elonom Muskom v glavni vlogi prodaja sanje, polete v vesolje, bivanje na Marsu in podatkovne centre v vesolju. Vprašanje, kaj in predvsem kdaj se bo to uresničilo, so pa očitno številni vlagatelji pripravljeni kupovati vse te obljube in za delnico odšteti astronomskih več kot 90-kratnik prihodkov podjetja. Pri preostalih tehnoloških velikanih je ta večkratnik kvečjemu 15 ali 20. Foto: Reuters
Težko pričakovana kotacija podjetja SpaceX, ki je sledilo največji začetni javni ponudbi delnic (IPO) v zgodovini, je v petek zasenčila vse ostalo, v ZDA tudi uvodno tekmo nogometne reprezentance proti Paragvaju. Delnice SpaceX-a so petkovo trgovanje začele pri 150 dolarjih, najvišji posel dneva je bil sklenjen pri 176,5 dolarja, končni tečaj pa je znašal 160,95 dolarja, kar predstavlja skoraj 20-odstotno rast v primerjavi s ceno v IPO-ju, ki je bila postavljena pri 135 dolarjih. SpaceX, ki po februarski združitvi s podjetjem xAI velja tudi za pomembnega igralca v umetni inteligenci, je s tem ovrednoten na 2100 milijard dolarjev (2,1 bilijona), pa čeprav le Starlink prinaša dobiček. Premoženje Elona Muska je preseglo bilijon (tisoč milijard) dolarjev in znaša 1,1 bilijona.
Oglas
Tako kot gre SpaceX s svojimi raketami v vesolje, naj bi šle v nebo tudi delnice SpaceX-a, vendar pa je veliko vprašanje, koliko je pri trenutnem vrednotenju (več kot dva bilijona dolarjev) še možnosti za nadaljnjo rast delnic. Foto: Reuters
Indeksni skladi bodo morali hočeš-nočeš kupovati SpaceX
“Začetek trgovanja z delnico SpaceX bo kratkoročno verjetno zelo uspešen, saj bo zaradi hitre vključitve v indekse Russell (v petih dneh), MSCI (v desetih dneh) in NASDAQ 100 (v 15 dneh) prišlo do tako imenovanih prisilnih nakupov s strani indeksnih skladov, čemur bodo sledili še aktivni upravljavci vzajemnih skladov, ki preprosto morajo slediti sestavi primerjalnih indeksov, če ne želijo preveč zaostati za trgom. Po tem začetnem obdobju pa zgodba postane precej bolj tvegana. Pogled na zgodovinske podatke namreč razkriva, da tudi največji IPO-ji niso imuni na precejšnje razprodaje. Dvajset največjih ameriških javnih ponudb je v prvem letu po kotaciji v povprečju doživelo kar 61,8-odstotni maksimalni upad tečaja,” nam je povedal Nikola Maljković (OptimTrader).
Cena nafte brent je v tedenski primerjavi nižja za šest odstotkov. Sporazum o koncu vojne v Iranu naj bi bil vse bližje, poleg tega so pri Goldman Sachsu v analizi znižali napoved vrednosti nafte v letu 2027, in sicer na 80 dolarjev. Vzrok: vse večja ponudba nafte in na drugi strani šibkejše povpraševanje na račun Kitajske, kjer vse večjo vlogo igrajo električna vozila. Foto: EPA
Vroča zgodba se lahko hitro ohladi
Primerov, ko so bile delnice leto dni po borznem debiju kar 90 odstotkov nižje od vrha, je precej, navsezadnje se je tudi leta 2012 tudi vrednost Facebooka po uspešnem debiju (vrednost podjetja je presegla 100 milijard dolarjev) prepolovila, a ravno vključitev v pomembne indekse, katerim sledijo številni ETF-skladi, predstavlja dodatno povpraševanje. Vseeno vlagatelji ob vsem navdušenju ne smejo spregledati, da delnica z oznako SPCX na podlagi tradicionalnih kazalnikov ni ravno poceni, opozarja Maljković: “Njeno vrednotenje presega ogromnih 90-kratnikov lanskih prihodkov od prodaje. To pomeni, da so v trenutno ceno že všteti najbolj optimistični scenariji prihodnje rasti, takšna ekstremna vrednotenja pa lahko ob najmanjšem spodrsljaju hitro ohladijo začetni optimizem malih vlagateljev.”
Sorodna novica
Debi podjetja SpaceX na borzi, premoženje Elona Muska nad bilijonom
MANGOS: Meta, Anthropic, Nvidia, Google, OpenAI in SpaceX
Ker na borzo prihajajo pomembni igralci v vročem UI-sektorju, se nekateri že sprašujejo, kakšna kratica bi lahko najbolje označila najpomembnejše delnice na svetu. Do zdaj je veljalo, da je to elitna družina Veličastnih 7, v katero sodijo podjetja Nvidia, Apple, Amazon, Alphabet, Meta, Tesla in Microsoft. Delnice je leta 2023 tako poimenoval strateg Bank of Americe Michael Hartnett. Pred kratkim so družino razširili na 10 članov, saj so dodali proizvajalce čipov Broadcom, Micron Technology in Advanced Micro Devices. Vsa deseterica predstavlja kar 40 odstotkov celotne tržne kapitalizacije indeksa S & P 500. A ker je na borzi že SpaceX, letos pa se pridružita še OpenAI in Anthropic, je že “padel” predlog za nov akronim MANGOS. Ta bi združil podjetja Meta, Anthropic, Nvidia, Google, OpenAI in SpaceX.
PREMIKI V ZADNJEM TEDNUDow Jones (New York)
51.202 točki (+0,7 %)
S & P 500 (New York)
7.431 točk (+0,6 %)
NASDAQ (New York)25.889 točk (+0,7 %)STOXX 600 (Evropa)
633,2 točke (+1,7 %)
DAX (Frankfurt)
24.635 točk (-0,5 %)
Nikkei (Tokio)66.020 točk (-0,9 %)SBITOP (Ljubljana)2.987 točk (+0,5 %)10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: 3,40 % (-6 baz. točk)10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: 4,48 % (-4 baz. točke)dolarski indeks99,8 (-0,4 %)EUR/USD
1,1568 (+0,5 %)
bitcoin
64.400 USD (+4,5 %)
nafta brent
87,3 USD (-6,2 %)
zlato4.206 USD (-3,6 %)euribor (6-mesečni; 3-mesečni)2,617 %; 2,401 %
V sredo Fed verjetno ne bo spreminjal obresti
In kako so se zadnji teden odrezali vodilni delniški indeksi? Potem ko se je teden začel zelo nervozno in z visoko volatilnostjo, je bila smer v drugi polovici tedna spet navzgor, predvsem ko je Trump sporočil, da je sporazum o koncu vojne z ZDA blizu. V petih dneh sta tako indeks S & P 500 kot tudi NASDAQ skupno pridobila 0,7 odstotka, medtem ko je Russell 2000 “bogatejši” za skoraj štiri odstotke. V Evropi zadnji teden ni bilo enotne smeri: London in predvsem Pariz sta pridobivala, Frankfurt pa je (kljub lepi petkovi rasti) izgubil pol odstotka. V torek in sredo se bo na redni seji sestala ameriška centralna banka, ki kljub vse višji inflaciji (maja je bila letna inflacija že 4,2-odstotna) skoraj zagotovo ne bo spreminjala obrestnih mer, bo pa zanimivo spremljati besede novega guvernerja Kevina Warha, ki je nedavno še govoril o tem, da bi moral Fed znižati svojo še vedno napihnjeno bilančno vsoto, ki znaša 6,7 bilijona dolarjev.
Rolex je po vsem svetu nepričakovano zvišal ceno svojih zlatih ur, in sicer za povprečno pet odstotkov, kar je že drugo zvišanje cen letos. Tudi nekatere preostale luksuzne blagovne znamke so se predvsem zaradi višjih cen zlata odločile zazvišanje cene svojih izdelkov, vključno s Cartierjem. Analitiki ugotavljajo, da srednji razred morda ne troši več toliko za luksuzne dobrine, zato pa so tu še vedno super bogati posamezniki, ki “ne sprašujejo za ceno”. Foto: Reuters
Pelejev indeks nižji kot leta 1998
Ker se je v četrtek začelo svetovno prvenstvo v nogometu, za konec še poglejmo, kakšna je na borznih parketih predstava nogometnih klubov, ki delujejo kot delniške družbe. Na pomoč nam lahko priskoči tako imenovani Pelejev indeks (Pele-Index), ki vse od leta 1998 meri povprečno vrednost 18 evropskih klubov iz devetih prvenstev (med njimi ni španske La lige), ki kotirajo na borzi. Pelejev indeks se je v zadnjih 28 letih odrezal katastrofalno. Tisoč evrov, vloženih v ta indeks, bi se stopilo na 892 evrov. Z upoštevanjem inflacije bi imeli realno manj kot tretjino prvotnega vložka. Isti znesek, vložen v sklad svetovnih delnic, bi medtem prinesel skoraj 8000 evrov.
Navdušenje v Torinu in Milanu po prihodu Ronalda
Največjo utež v Pelejevem indeksu, kar 25-odstotno, ima Manchester United, sledita pa Juventus in Fenerbahče. Vzrok, da naložba v nogometne klube ni prav smiselna, je predvsem v tem, da običajna delniška družba stremi k čim višji vrednosti za svoje delničarje (beri: k vse višjemu dobičku), medtem ko želijo nogometni klubi predvsem razvajati svoje navijače z vrhunskimi igrami in z lovorikami, kar pa v vrhunskem športu ni samoumevno. Poleg tega je treba za uspeh praviloma kupovati drage igralce. Je pa res, da lahko kakšen zvezdnik kratkoročno močno zviša ceno delnic. Najlepši primer je Cristiano Ronaldo. Ko je leta 2018 prišel k Juventusu, je šla cena Juventusove delnice nad 10 evrov. Danes je komaj malo nad dvema evroma, potem ko je “stara dama” italijansko prvenstvo končala le na 6. mestu.
Tisoč evrov, vloženih leta 1998 v Pelejev indeks, bi se stopilo na 892 evrov, medtem ko bi isti znesek, s katerimi bi takrat kupili delniški ETF na indeks MSCI World, prinesel skoraj 8000 evrov. Foto: Aegon Asset Management/Euronews
Izdatki UI-podjetij za kapitalske investicije se približujejo tistim v času pikakom mehurčka, saj bodo hiperskalerji (največja tehnološka podjetja) za “CapEx” namenili že 98 odstotkov denarnega toka iz poslovanja. Prihodnje leto naj bi kapitalski izdatki največjih tehnoloških podjetij po napovedih Goldmana dosegli vrtoglavih 1400 milijard dolarjev. Medtem pa podjetja, ki uporabljajo orodja umetne inteligence, vse bolj pod vprašaj postavljajo donosnost naložb v umetno inteligenco …
Oglas