Oglas
Protestnik salutira s fašističnim pozdravom. Foto: Reuters
Privrženci shoda “Remigracija in ponovna osvojitev”, ki so ga organizirale štiri skrajno desne skupine – neofašistično gibanje CasaPound Italia, identitarno gibanje Mreža patriotov, gibanje Brescia za Bresciane ter združenje obritoglavcev Veneto Fronte Skinheads – se zavzemajo za drastično strožje ukrepe proti priseljencem. Zavzemajo se za večji nadzor nad priseljevanjem, izgon nezakonitih priseljencev in tujih državljanov, ki kršijo zakon, prisilni ali prostovoljni “remigraciji” ter dvigu rodnosti italijanskih družin. Pojem remigracija je slogan skrajne desnice in identitarnega gibanja, ki poziva k prisilnemu izgonu prebežnikov iz Evrope.
Na protipriseljenskem shodu se je zbralo več tisoč ljudi iz vse Italije. Mnogi so s fašističnim pozdravom vzklikali “Duce” – naziv Benita Mussolinija, fašističnega diktatorja, ki je vladal Italiji od leta 1922 do svoje smrti leta 1943.
Na drugi strani Rima pa se je v odziv protestu proti priseljevanju in v podporo priseljencem zbralo več tisoč ljudi iz levičarskih skupin in sindikatov, poroča Deutsche Welle.
Rimska policija je sporočila, da je “za zagotovitev prostora za svobodo in svobodo govora” napotila več tisoč policistov. Poročil o nasilju ni bilo.
Razprava o priseljevanju je za italijansko premierko Giorgio Meloni postala stvar iskanja političnega ravnotežja med protipriseljenskimi strankami v vladni koaliciji ter slabi demografski sliki in pomanjkanju delovne sile, s katero se spopada Italija.
Čeprav je desna populistična in protipriseljenska stranka Liga pritrdila državljanski pobudi proti priseljevanju, so Bratje Italije premierke Meloni in njeni sredinski koalicijski partnerji dosti bolj zadržani. Kritiki pobude opozarjajo na pravne pomanjkljivosti predloga, saj po njihovem mnenju diskriminira glede na etnično ozadje in zato krši tako italijansko ustavo kot evropske zakone.
Bratje Italije so v preteklosti sicer večkrat pozivali k strožjim ukrepom proti priseljevanju, vendar je Melonijina vlada dejansko povečala priseljevanje v Italijo, s čimer je želela odpraviti pomanjkanje delovne sile v ključnih sektorjih. V obdobju med letoma 2023 in 2025 je Italija sprejela 452.000 delavcev iz držav zunaj EU-ja. Meloni je po drugi strani z vlado albanskega premierja Edija Rame sklenila migracijski sporazum, ki omogoča vzpostavitev in upravljanje migrantskih centrov na albanskem ozemlju.
Protesti so potekali tudi en dan po tem, ko je začel veljati pakt EU-ja o migracijah in azilu, ki določa nova pravila, kako naj države članice ravnajo z nezakonitim priseljevanjem in prosilci za azil.
Oglas