Igor E. Bergant. Foto: Adrian Pregelj
Mnogih oblik prepletanja človeškega ravnanja in umetne inteligence se sploh več ne zavedamo, saj je postala nevidna sopotnica vsakdana. Najdemo jo v sistemih za navigacijo, črkovalnikih in programih za preverjanje slovnice, v pametnih telefonih, ki prepoznavajo naše obraze, ter v sodobnih avtomobilih, ki samodejno prepoznavajo prometne znake in skrbijo za varno menjavo voznih pasov. Te tehnologije so nam zlezle pod kožo, ne da bi o njih zares razmišljali.
Oglas
Priljubljenost UI-ja med mladimi v Sloveniji
Pravi pretres v splošni javnosti so povzročili veliki jezikovni modeli, kot je ChatGPT, ki so tehnologijo približali vsakomur. Ne potrebujemo več znanja programiranja, da bi se “pogovarjali” z računalnikom – to lahko zdaj počnemo v naravnem jeziku, tudi v slovenščini. Statistika je zgovorna in kaže na izjemno hitro posvojitev te tehnologije. Nedavna raziskava svetovnega združenja za raziskovanje trga in javnega mnenja WIN (in Inštituta Mediana za Slovenijo) je pokazala, da orodja umetne inteligence dnevno oziroma pogosto uporablja 38 odstotkov prebivalcev Slovenije, kar je na ravni povprečja 44 držav, vključenih v raziskavo. Še bolj presenetljiv in morda prelomnejši je podatek za mlade med 18. in 24. letom starosti, ki bo objavljen v oddaji. Slovenska mladina je po uporabi precej nad svetovnim povprečjem.
Ta uporaba skokovito narašča, orodja se izpopolnjujejo in spreminjajo iz dneva v dan, morebitne posledice, tako dobre kot slabe za človeka in človeštvo, še zdaleč niso dobro raziskane. Ali nas ta orodja delajo pametnejše in učinkovitejše ali pa nas, nasprotno, polenijo in poneumljajo? O tem se je nujno treba pogovarjati.
Kaj prinaša oddaja?
V devetnajsti epizodi pogovorne oddaje, ki bo na sporedu drevi, želimo gostje spodbuditi k poglobljeni, a hkrati razumljivi aktualni razpravi o človeku in umetni inteligenci.
Skušali bomo odgovoriti na vprašanja, kako vzgajati otroke v digitalni dobi, kako naj se z novimi izzivi soočamo na delovnem mestu in kam drvi naša civilizacija. Oddaja na poljuden, a strokovno podkovan način odpira dileme, ki zadevajo samo jedro naše človeškosti: kako ohraniti kritično razmišljanje, kako se izogniti kognitivni lenobi in kje potegniti črto med uporabo UI kot priročnega orodja in sredstva nevarne odvisnosti.
Tri gostje in njihove kompetence
V studiu bodo svoje raznolike poglede, znanje in izkušnje prepletle tri strokovnjakinje, ki v debato prinašajo tri ključne perspektive: filozofsko-etično, tehnološko-raziskovalno in pedagoško-praktično:
Olga Markič je filozofinja in dolgoletna vodja Katedre za logiko, analitično filozofijo in spoznavno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter ugledna raziskovalka kognitivnih znanosti. Njena perspektiva je še posebej dragocena, saj je bila v mladosti najprej matematičarka, šolska pedagoginja in poklicna programerka. Zdaj, kot filozofinja, to tehnično ozadje zna oplemeniti z globokim razmislekom o kognitivnih pasteh umetne inteligence. Pri vsakdanji rabi ohranja premišljeno zadržanost. Pogosto zastavi vprašanje: ali nam je – ljudem – umetna inteligenca nastavila ogledalo? In kaj vidimo v njem?
Vida Groznik je ena naših najprodornejših strokovnjakinj na področju umetne inteligence. Prihaja iz Laboratorija za umetno inteligenco na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani in hkrati deluje kot znanstvena direktorica Kompetenčnega centra umetne inteligence. Dr. Groznik združuje najvišje akademsko raziskovanje s praktično uporabo v slovenskem gospodarstvu, med drugim razvija sisteme umetne inteligence za zaznavanje Parkinsonove bolezni in kognitivnih motenj pri nedonošenčkih. V oddaji pojasnjuje, kako sama uporablja umetno inteligenco kot “neutrudnega asistenta” (na primer orodja, ki ji agregirajo verodostojne novice), a hkrati ostro potegne mejo pri stvareh, ki zahtevajo njen lasten razmislek ali osebno rast. Kje je po njenem mnenju ta meja?
Mojca Volkar Trobevšek je učiteljica slovenščine na Osnovni šoli Stranje pri Kamniku in letošnja zmagovalka izbora za Učiteljico leta 2026 v okviru iniciative Učitelj sem!. Je izjemna pedagoginja, ki v svoj poklic prinaša bogate izkušnje pisateljice, scenaristke dokumentarnih filmov in dela v turizmu. Kot predstavnica izobraževalnega sistema ponuja neprecenljiv uvid v to, kaj se dejansko dogaja v slovenskih šolskih klopeh in kako se mladi ter učitelji v praksi soočajo z novimi tehnologijami. Njen pristop ni prepovedovanje, temveč pametno usmerjanje in kritična refleksija. Zagovarja problemski pouk namesto reproduktivnega ter opozarja: Več ko bo v šolah umetne inteligence, bolj bo potreben dober učitelj.
Umetna inteligenca v šolskih klopeh
Ena najzanimivejših in najbolj ilustrativnih zgodb, ki jih boste slišali v oddaji, prihaja prav iz razreda Mojce Volkar Trobevšek, povezana pa je z našim najpomembnejšim pisateljem Ivanom Cankarjem ter štruklji. Za podrobnosti si je treba ogledati ali poslušati oddajo, pomembno pa je, da so otroci lahko na lastni koži spoznali, da umetna inteligenca ni popolnoma zanesljiva in da zna z njimi celo manipulirati.
Oddaja odpira tudi širši sistemsko vprašanje: slovenski šolski sistem je eden redkih v Evropi, ki računalništvo in digitalne tehnologije ponuja le kot izbirni predmet, ob bok klekljanju in pripravi hrane. Na to je v eni izmed prejšnjih Debat opozarjal že ravnatelj Osnovne šole Mengeš Sašo Božič. V letu 2027/28 naj bi se v sedmi razred uvedla zgolj ena ura obveznega predmeta, kar pa po mnenju strokovnjakinj absolutno ni dovolj. Pomanjkanje sistemske izpostavljenosti računalništvu ima tudi neposredne posledice za spolno enakost: medtem ko je bilo v devetdesetih letih na računalniških fakultetah vpisanih okoli 50 odstotkov deklet, jih je danes le med 5 in 10 odstotkov.
Infografija je bila narejena s pomočjo umetne inteligence. Foto: MMC RTV SLO
Zdravnik v oblaku in nevarnosti slepega zaupanja
Drug zelo aktualen vidik, ki ga oddaja vzame pod drobnogled, je nevarnost slepega zaupanja tehnologiji na občutljivih področjih, kot je medicina. Slovenski uporabniki nadpovprečno pogosto uporabljajo umetno inteligenco za analiziranje zdravstvenih izvidov, nekateri celo k zdravniku pridejo z že izdelano strojno predlagano terapijo. Kako to komentira Vida Groznik?
Filozofija, etika in ohranjanje naše človeškosti
Morda najgloblje vprašanje oddaje je, ali nas bo umetna inteligenca na dolgi rok poneumila in nas – če bomo to dopustili – oropala človeškosti. Filozof Andy Clark je zapisal, da bo inteligentno bitje ustvarilo inteligentna orodja, da mu ne bo treba več delati in misliti. To je Olga Markič nedavno označila za “nevarno”, dodatna pojasnila pa lahko pričakujemo v debati. Kakšne so vzporednice z začetkom uporabe pisav v človeški družbi ter izumom tiska?
Poleg tega bo oddaja odprla tudi razmerje med umetno inteligenco ter sedanjostjo in prihodnostjo. Ali je UI lahko zazrta v prihodnost, kakor je lahko tudi človeško razmišljanje? In kakšno vlogo igrajo človeške vrednote in etika? To je povezano tudi z nedavno izraženo mislijo akademskega profesorja Ivana Bratka, utemeljitelja raziskovanja umetne inteligence pri nas in ustanovitelja laboratorija, kjer danes deluje Groznik, da ga skrbi uporaba UI-ja v sodstvu in njen (kvaren) vpliv na razvoj demokracije.
Kako se torej ubraniti?
Gostje bodo v oddaji ponudile nekaj zanimivih in izvedljivih rešitev. Oddaja – kot vsakokrat – ne ponuja apokaliptičnega strašenja niti slepega tehnološkega optimizma. Ponuja prepotrebno ogledalo naše družbe. Umetna inteligenca nas ne bo sama od sebe prisilila, da postanemo miselno in srčno leni; to odločitev bomo sprejeli sami. Od nas in naše usposobljenosti je odvisno, ali bomo ta orodja uporabili kot odskočno desko za lastne ideje in hitrejši napredek, ali pa bomo njej – torej UI – prepustili krmilo naše civilizacije.
Če vas zanima, kakšna prihodnost čaka nas in naše otroke ter kako smiselno in varno pluti v svetu, kjer nam algoritmi šepetajo naše vsakdanje odločitve, ne zamudite te debate. Vabljeni k ogledu ob 21. uri na 1. programu TV Slovenija, potem v arhivu RTV365.
Oglas