Včasih trg, kasneje parkirišče, danes le delno ograjena površina, jutri znova park? Foto: Radio Koper
Na dosedanjih skupinskih spominskih sprehodih in četrtnih feštah so občani bodisi obujali spomine na življenje v posameznih predelih mesta, bodisi razpravljali o tem, kako bi lahko javni prostor sooblikovali v prihodnje. Zvonko Mozetič je “pri giardinetu” je stanoval 1954 do 1973: “Čudovita mladost. Igrali smo se, po tleh je bil šuder, kolena krvava. Nobena mama nas ni klicala, le zvečer, naj pridemo domov. Več generacij se nas tje tam družilo, tudi starejši fantje od nas. S kakšnimi občutki se vračam tja? Ko sem peljal pred kratkim tja vnuke, da jim pokažem, kje sem stanoval in se igral, me je stisnilo. Mogoče zaradi let, mogoče zaradi spominov. Kaj naj tam nastne? Prostor za druženje. Klopce, zelenje, namesto črnino od asfalta. “
Oglas
Številni krajani so se prepoznali na fotografijah. Foto: Neža Čebron Lipovec
Milan Koren je na spominskem sprehodu predlagal, da bi na tem prostoru lahko uredili mini amfiteater za mirne dogodke, koncerte. “Tam smo se družili danes manj in bolj znane osebnosti: Jadran Ugrin, družina Marušuč, Tulio Furlani, družina Juri, športnik, kot je bil Bernetič, glasbeni pedagog Logar, slikar Živko Marušič. Giardinet je povezal mladino iz delavskega razreda, a tudi iz profesorskih, zdravniških družin. Nobenih razlik ni bilo. Drevesa so dajala senco. Igrali smo se v največji vročini, a imeli senco. Med dvema ognjema, čiklisti, punce elastike …”
Ondina Gregorič se spominja, da je imel park včasih tudi ime stare ribarnice. “Rojena sem na Čevljarski, tam smo se družili, igrali, Italijani, Slovenci, sami domačini. Kako naprej? Drevesa, brez asflata, klopi, igrala. “
Kaj nekaj predlogov je pred leti nastalo v okviru antropološke skupnostne raziskave. Vodila jo je dr. Neža Čebron Lipovec s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. “V več fazah, z več metodami smo izvedli raziskavo. Najprej z individualnimi intervjuji, študentsko delavnico, sprehodi, opazovanjem. Spominski skupinski pogovor smo nato nadgradili v skupinski spominski sprehod. Raziskava je pokazala, da prebivalci različnih provenienc zelo dobro poznajo svoje mesto. Nosijo sicer individualne spomine, ki pa, ko jih združimo v dialog, postanejo zgodba mesta, celota. Raziskovali smo tudi kvaliltete tega javnega prostora. Pokazalo se je, da so kvalitete zelen prostor, park, igrišče. In ta kolektivni spomin lahko postane orodje za načrtovanje prihodnosti. Že ped leti smo ugotovitve v obliki poročila predali arhitektu Igorju Marasoviču, ki načrtuje prenovo. In če se bo uresničila, bo giardinet postal ponovno ozelenjen park z igriščnim delom, kotički. To, kar so si občani želeli: prostor za domačine, ne za turiste. Jasno so povedali, da si ne želijo še enega Muzejskega trga.”
Še en uspešen skupinski sprehod v Kopru. Foto: Radio Koper
Koprska občina bo prenovo površine začela v kratkem, naprej z arheološkimi raziskavami, nato z ureditvijo parka z veliko zelenja.
Oglas