Petrol je pred meseci napovedal, da bo zaradi klestenja stroškov del centralnih funkcij preselil na Hrvaško. Foto: BoBo
V Petrolu odločitev vlade pozdravljajo. Obenem pa so v odzivu za medije poudarili, da regulirana marža v Sloveniji tudi po spremembi ostaja med najnižjimi v “primerljivih državah regije”. “Medtem ko regulirane maloprodajne marže v primerljivih državah praviloma dosegajo med 15 in 19 centov na liter, regulirana marža v Sloveniji znaša 11,5 centa na liter,” so navedli.
Oglas
Obenem pa regulirana marža po njihovih navedbah tudi po spremembi še vedno ne odraža celotne rasti stroškov poslovanja. V zadnjih letih so se občutno povečali stroški dela, logistike, energije, financiranja in zagotavljanja energetske infrastrukture, so našteli.
V poslovnem mediju Finance so sicer ocenili tudi pozitiven učinek omenjenih sprememb pri biokomponenti. Te po njihovih navedbah učinkujejo na način, kot bi bila zgornja dovoljena marža dejansko dvignjena na 15 centov za liter.
V Petrolu pravijo, da stroški izpolnjevanja obveznosti uporabe biokomponent v gorivih do zdaj niso bili ustrezno upoštevani, zato sprejeta sprememba predstavlja pomemben korak k bolj uravnoteženemu in predvidljivemu regulatornemu okviru.
V splošnem v tem trgovcu menijo, da sprejete spremembe ohranjajo močno zaščito potrošnikov in obenem izboljšujejo pogoje za dolgoročno zanesljivo oskrbo trga. “Stabilno delovanje sistema, investicije v energetski prehod in doseganje okoljskih ciljev namreč zahtevajo predvidljiv, dosleden in ekonomsko vzdržen regulatorni okvir,” so zapisali.
Shell: Pozitivne spremembe
V družbi Shell Adria so medtem za Slovensko tiskovno agencijo zapisali, da zvišanje marže za vse tri derivate predstavlja pozitiven premik in vsekakor dobrodošlo novico za poslovanje podjetja, saj predstavlja odgovor na del pritiska naraščajočih operativnih stroškov. “Kljub temu pa po naši oceni takšna raven še vedno ne odraža v celoti dejanskih stroškov poslovanja in ostaja precej pod povprečjem držav EU-ja,” so dodali.
V Shellu Adria pa so zapisali, da gre za pomemben korak v smeri podpore energetski tranziciji in zmanjševanju ogljičnega odtisa v prometnem sektorju. “Gre torej za pozitivne spremembe, a za oceno dejanskih učinkov na poslovanje in pripravo natančnih finančnih izračunov bo potrebna dodatna podrobna analiza. Ob tem je treba poudariti, da gre za kompleksno področje, kjer morajo biti regulatorni ukrepi usklajeni z operativnimi, logističnimi in tržnimi realnostmi,” so pojasnili.
Tako v Petrolu kot Shellu so sicer nakazali, da si želijo korenitejših sprememb na področju ureditve cen naftnih derivatov.
V Petrolu so tako zatrdili, da ostajajo zavezani “konstruktivnemu sodelovanju pri oblikovanju rešitev, ki bodo dolgoročno zagotavljale stabilno oskrbo, podpirale energetski prehod ter koristile tako potrošnikom kot slovenskemu gospodarstvu”.
V Shellu Adria pa so še naprej prepričani, da bi deregulacija cen omogočila “bolj učinkovito, pravočasno in tržno utemeljeno prilagajanje cenovnih mehanizmov v luči vse bolj nepredvidljivih razmer na globalnih energetskih trgih in širšem geopolitičnem okolju”.
Alenka Bratušek: Koaliciji je mar samo za bogate prijatelje
Alenka Bratušek. Foto: BoBo/Borut Živulović
“Znova smo lahko ugotovili, da gre tej vladi, tej koaliciji samo in izključno za bogate prijatelje in nikakor za ljudi,” je ob robu seje DZ-ja dejala Alenka Bratušek, donedavna ministrica za infrastrukturo in zdaj poslanka ter predsednica komisije DZ-ja za nadzor javnih financ.
Dvig marž trgovcem z naftnimi derivati je po njenih besedah še en dokaz za to, da bo koalicija “napolnila žepe bogatih prijateljev” namesto državnega proračuna, saj bo pozitivni učinek ukrepa na poslovanje trgovcev okoli 40 milijonov evrov.
Spomnila je, da je prejšnja vlada v času cenovnega šoka zaradi vojne na Bližnjem vzhodu znižala trošarine na minimum, kar je sicer pomenilo za okoli 130 milijonov evrov izpada v državnem proračunu, a je bilo to namenjeno temu, da bi breme višjih cen nafte ljudje čutili čim manj.
Napovedala je sklic seje komisije za nadzor javnih financ, na kateri naj bi skušali ugotoviti razloge za odločitev nove vlade.
Je pa pripomnila, da je ta ukrep “samo še en dokaz, da je bil tisti primanjkljaj bencina, kurilnega olja in dizla teden pred volitvami predvolilna manifestacija za te, ki danes vračajo usluge”.
Sorodna novica
Z vladno uredbo se zvišujejo marže trgovcev in maloprodajne cene naftnih derivatov
Kaj je določila vlada
Vlada je v petek še za šest mesecev podaljšala regulacijo cen določenih naftnih derivatov, a obenem občutno zvišala najvišje dovoljene marže trgovcev. Medtem ko so lahko te do zdaj znašale največ 0,0983 evra za liter dizelskega goriva, 0,0994 evra za liter 95-oktanskega bencina ter 0,08 evra za liter kurilnega olja, bodo od torka za vse tri vrste naftnih derivatov določene pri 0,1150 evra za liter.
Obenem je šla vlada trgovcem – največji med njimi je Petrol, poleg njiju sta pomembnejša igralca še madžarski MOL in britanski Shell – na roko tudi pri načinu obračunavanja biokomponent v dizelskem gorivu z uvedbo dodatne komponente obnovljivega goriva HVO in z višjimi priznanimi stroški njihovega transporta.
Ti ukrepi bodo blagodejno vplivali na dobičkonosnost trgovcev. Se bo pa zaradi kombinacije teh sprememb na drugi strani cena dizla po ocenah pristojnega ministrstva za infrastrukturo in energetiko zvišala za približno sedem centov na liter, 95-oktanskega bencina zvišala za približno 2,5 centa na liter in kurilnega olja za približno 2,2 centa na liter.
Nove cene bodo znane danes in bodo tako kot spremembe regulacije v veljavi s torkom. Če bodo omenjeni vladni ukrepi po eni strani naftne derivate podražili, pa je pričakovati, da bodo gibanja na trgu na drugi strani ta učinek blažila.
Oglas