Zapora Hormuške ožine je močno vznemirila azijske trge, saj je bila večina energentov, ki je potovala skozi ožino, namenjena azijskim državam. Foto: EPA
Terminske pogodbe za surovo nafto Brent so do zjutraj padle za 4,33 ameriškega dolarja ali skoraj pet odstotkov, na 83,00 dolarja (71,5 evra) za 159-litrski sodček, ameriška nafta West Texas Intermediate pa je padla na 80,34 dolarja za sodček, kar je 5,35 odstotka manj. To je njuna najnižja vrednost od 10. marca.
Oglas
ZDA in Iran bodo v petek v Švici podpisali memorandum o soglasju, ki predvideva odprtje Hormuške ožine in konec ameriške zapore iranskih pristanišč. Iranska tiskovna agencija Mehr je poročala, da osnutek sporazuma predvideva ponovno odprtje Hormuške ožine v 30 dneh v skladu z iranskimi dogovori.
Analitiki opozarjajo, da bo minilo še nekaj časa, preden se pretok nafte skozi ožino približa predvojni ravni, ki je znašala okoli 20 milijonov sodov na dan. Ocenjujejo, da se to lahko zgodi po več tednih ali mesecih, saj morajo proizvajalci ne le popraviti fizično škodo, ampak se pri tem spopadajo tudi z višjimi cenami energije.
Skok na evropskih borzah
Indeks najpomembnejših podjetij v območju z evrom Eurostoxx 50 je bil okoli 9.45 na 1,56 odstotka višji ravni kot ob koncu trgovanja v petek. Frankfurtski indeks DAX se je zvišal za 1,80 odstotka, londonski FTSE 100 za 0,67 odstotka, pariški CAC 40 pa za 1,63 odstotka.
Vrednost evra raste. Na borzi v Frankfurtu je bilo treba okoli 9.45 za en evro odšteti 1,1609 dolarja, kar je 0,34 odstotka več kot ob koncu petkovega trgovanja.
Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je v ponedeljek pozdravila novico o premirju med ZDA in Iranom in dejala, da bi to lahko pripomoglo k ponovnemu odprtju Hormuške ožine, čeprav je njen kolega Joachim Nagel opozoril, da to ne bo prineslo takojšnjega znižanja visoke inflacije v evrskem območju.
ECB je prejšnji teden prvič v skoraj treh letih zvišal obrestne mere, s čimer je poskušal omejiti inflacijo in porast stroškov energije po gospodarstvu evroobmočja. Finančni vlagatelji zdaj predvidevajo le eno dodatno zvišanje obresti, poroča Reuters.
Član Sveta ECB-ja Joachim Nagel je opozoril, da je odziv finančnih trgov na sporazum pokazal, da vlagatelji pričakujejo trajno rešitev iranskega spora. Vendar je ostal previdnejši glede vpliva na inflacijo v evrskem območju in dejal, da takojšnjih sprememb glede dobave nafte ne bo.
“V bližnji prihodnosti ni videti nobenega olajšanja,” je dejal Nagel, ki vodi nemški Bundesbank. “Nasprotno: tudi če se Hormuška ožina kmalu odpre, bo trajalo mesece, da se bo oskrba z nafto vrnila na normalno raven.”
Zatrdil je še, da bo inflacija v evrskem območju ostala visoka tudi glede na bolj optimistični scenarij ECB-ja, po katerem bi cene energije padale hitreje. Inflacija bi se lahko še povečala, opozarja Nagel, ko bodo potekli vladni ukrepi za omejevanje rasti cen energije. Na naslednjem zasedanju centralne banke 22. julija je tako na mizi več možnosti, tudi višanje obrestnih mer.
Tudi trgovanje na azijskih borzah je minilo v znamenju občutne rasti indeksov. Tokijski Nikkei 225 je pridobil 4,99 odstotka, šanghajski SSE Composite 1,61 odstotka, hongkonški Hang Seng 0,69 odstotka, singapurski STI 1,06 odstotka, seulski Kospi pa 5,20 odstotka.
ZDA bodo Iranu sprostile 12 milijard dolarjev zamrznjenih sredstev
Vsebina sporazuma, ki je sledila tednom napetih pogajanj in občasnim Trumpovim grožnjam z novimi sovražnostmi, ni znana. Po poročanju iranske tiskovne agencije Mehr bodo ZDA Iranu sprostile 12 milijard dolarjev zamrznjenih sredstev. Agencija pri tem navaja memorandum o soglasju v 14 točkah, ki naj bi določal sprostitev 24 milijard dolarjev zamrznjenih sredstev v 60-dnevnem pogajalskem obdobju, ki se začne po njegovem podpisu.
Dogovor bosta strani predvidoma podpisali v petek v Švici.
Oglas