Pri spravilu lesa, česar se bo v naslednjih tednih zaradi nedavnih ujm lotil marsikdo, je nujna osebna varovalna oprema. Foto: BoBo
“Vsaka ujma predstavlja izjemno veliko tveganje tudi za nesreče pri sanaciji. Statistika kaže, da število nesreč na področju kmetijstva in gozdarstva, tudi z najhujšimi posledicami, v času sanacije naraste,” je ob predstavitvi uporabe varovalne opreme opozoril predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Jože Podgoršek.
Oglas
V zadnjem obdobju v teh nesrečah letno umre več kot 20 ljudi, “kmetov, aktualnih nosilcev kmetijskih gospodarstev, staršev bodočih kmetov”, je dejal. “To torej niso zgolj številke, to so tragedije,” je poudaril. Po njegovih besedah je bilo letos do konca maja že 12 žrtev teh nesreč.
Ljudje odpravljali škodo (tudi) na strehah brez opreme in neprivezani
Pomembno je, da pri sanaciji škode upoštevamo vse varnostne ukrepe, je poudaril Podgoršek. Minuli teden so ob ogledu škode po neurju na območju Komende in Lahovč opazili številne, ki so odpravljali škodo, tudi na strehah, brez opreme in neprivezani. “To je predstavljalo izjemno tveganje,” je opozoril.
Analize kažejo, da večina, okoli 70 odstotkov, smrtno ponesrečenih pri delu na kmetiji in v gozdu ni opravilo nobenega usposabljanja za varno delo v gozdu in ni uporabljalo osebne varovalne opreme, je povedal Marjan Dolenšek iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, ki pri Gozdarskem inštitutu Slovenije opravlja tudi analize nezgod.
Glavna oprema za delo v gozdu je čelada z vizirjem, namenska jakna in hlače živih barv z zaščito pred urezninami, čevlji z zaščito pred urezninami in zmečkaninami ter poseben pas, na katerem je poleg opreme tudi komplet prve pomoči za morebitno pomoč partnerju pri delu. Usposabljanje za delo v gozdu je prostovoljno, Dolenšek pa se zavzema za to, da bi minimalno usposabljanje za uporabo motorne žage postalo obvezno.
Smrtnih žrtev med poklicnimi delavci v kmetijstvu skoraj ni, v gozdarstvu je po neuradnih podatkih od ena do tri letno, “kar pove, kako nevarno je to delo”, je dejal Dolenšek. Po njegovih besedah v statistiki niso zajeti poškodovani, ki jih je lahko tudi do 500-krat toliko kot žrtev.
Številni vozniki traktorjev še vedno ne uporabljajo varnostnega pasu. Foto: BoBo
Če bi pri delu s traktorjem uporabljali varnostni pas, bi vsaj 80 odstotkov smrtno ponesrečenih preživelo
Glavna težava pri delu s traktorjem je neuporaba varnostnega pasu, saj se največ nezgod zgodi, ko voznik pade iz vozila in ga to pokoplje pod sabo. Po analizah bi vsaj 80 odstotkov smrtno ponesrečenih voznikov traktorjev preživelo, če bi uporabljali varnostni pas. Ta je pri traktorjih, prodanih po vstopu v EU leta 2004, obvezen, pri starejših pa ni. Dolenšek poziva, da se pas dosledno uporablja, saj dodaten čas in trud ter morebitna dodatna namestitev pasu v starejše traktorje ni nič v primerjavi z izgubljenim življenjem. Poziva, da bi bila namestitev varnostnega pasu v starejše traktorje obvezno.
Roman Črnič iz Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) je povedal, da bodo še naprej aktivno izobraževali in usposabljali lastnike gozdov za varno delo v gozdu. Tistim, ki niso vešči dela v gozdovih in niso ustrezno opremljeni, delo v gozdu odsvetujejo. “Če pa se že odločijo, da bodo v gozdu postorili nekatera dela, svetujemo, naj to delo opravijo s treznim premislekom, ali so za tako delo dovolj usposobljeni in opremljeni ali pa bi bilo bolje, da ta dela namesto njih opravi kdo drug,” je pozval.
Oglas