Katedrala Marijinega vnebovzetja iz 11. stoletja na območju samostana Kijevsko-pečerska lavra, ki je na Unescovem seznamu kulturne dediščine. Foto: Reuters
Pet ljudi je bilo ubitih v napadih na ukrajinsko prestolnico, pet reševalcev pa je umrlo v mestu Harkov na severovzhodu, ko so poskušali pogasiti požar, ki ga je povzročil ruski napad. Še en človek je bil ubit v jugovzhodnem mestu Herson blizu frontne črte. Trije ljudje, med njimi otrok, so bili ranjeni v mestu Sumi.
Oglas
Po navedbah ukrajinskih oblasti je bilo v napadu brezpilotnikov in raket poškodovanih več visokih stanovanjskih stavb in električnih vodov, zaradi česar je brez elektrike ostalo okoli 140.000 prebivalcev.
V napadih na stanovanjske hiše v prestolnici je bilo poleg smrtnih žrtev 23 ljudi ranjenih, še pet jih je poškodbe dobilo v Harkovu.
V napadih je škodo utrpela tudi katedrala Marijinega vnebovzetja iz 11. stoletja na območju samostana Kijevsko-pečerska lavra, ki je na Unescovem seznamu kulturne dediščine.
Francoska tiskovna agencija AFP je poročala, da je požar skušalo pogasiti kar deset gasilnih tovornjakov. Na posnetkih je videti, da na eni strani cerkve zeva velika luknja, delno uničena je bila tudi streha.
Ukrajinska premierka Julija Sviridenko je dejala, da gre za “brutalen napad na naše ljudi in našo dediščino”. Zunanji minister Andrij Sibiga pa je napovedal, da bodo pri Unescu in drugih mednarodnih organizacijah zahtevali ustrezen odziv na tovrsten “državni barbarizem”.
Zelenski: Dejanje ruskega barbarstva
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v odzivu na zadnje ruske napade voditelje držav skupine G7, ki se sestajajo na vrhu v Franciji, pozval, naj okrepijo pritisk na Rusijo. Kot je dejal, je “zelo pomembno, da se države G7 (…) odzovejo in da bo ta odziv odločen in vsebinski”.
Pozval je tudi k večji podpori ukrajinski zračni obrambi, zlasti protibalističnim zmogljivostim.
Napad na katedralo v Kijevu je Zelenski v zapisu na omrežju X označil za “dejanje ruskega barbarstva” in za “napad na krščansko skupnost in kulturno dediščino človeštva”.
Po njegovih navedbah je Rusija z dvema brezpilotnima letalnikoma namerno ciljala samostana Kijevsko-pečerska lavra. “Potrjeno je bilo, da sta dva ruska brezpilotna letalnika namerno ciljala del mesta, kjer stojita lavra in muzej sodobne umetnosti,” je zapisal.
“S partnerji smo v stalni komunikaciji glede posledic tega ruskega napada in potrebnega odziva. Pomembno je, da državni voditelji in mednarodne organizacije ne ostanejo tiho,” je še zapisal.
Ukrajinski predsednik in premierka med obiskom prizorišča napada na samostan v Kijevu. Foto: Reuters
Moskva: Cerkev zadela raketa patriot
Ruska vojska je sporočila, da je izvedla obsežen napad na ukrajinske vojaške cilje v Kijevu, pa tudi v Harkovski in Dnipropetrovski oblasti. Hkrati je zanikala, da bi bili napadi usmerjeni na kijevsko katedralo. Trdijo, je poslopje zadela ameriška raketa patriot iz ukrajinskega sistema zračne obrambe.
“Po potrjenih poročilih je kompleks Kijevsko-pečerske lavre zadela raketa ameriškega protiletalskega raketnega sistema patriot. Eden od razlogov za okvaro sistema bi lahko bil, da so zahodne države kijevskemu režimu dobavljale rakete, ki jim je potekel rok uporabe,” je v izjavi navedlo rusko sporočilo obrambno ministrstvo.
Napad obsodil tudi Unesco
Napad na katedralo je obsodila tudi Organizacija ZN-a za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) in pri tem na družbenem omrežju X zapisala, da je napad “domnevno povzročil znatno škodo na zunanjosti in notranjosti katedrale Marijinega vnebovzetja”.
“Prizadete so bile tudi sosednje zgodovinske strukture, vključno z elementi utrjenega kompleksa Lavre in stolpom Ivana Kušnika,” so še zapisali.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je prav tako obsodila obsežne napade. Ob tem je na družbenem omrežju X zatrdila, da bodo voditelji na ponedeljkovem srečanju skupine G7 v Evianu v Franciji razpravljali o naslednjih korakih, da bi “povečali pritisk na Rusijo, pripeljali (ruskega predsednika Vladimirja) Putina za pogajalsko mizo in končali to nesmiselno ubijanje”.
V Tuli v Rusiji ubiti trije ljudje
V ukrajinskem napadu na mesto Tula južno od Moskve so bili medtem po navedbah tamkajšnjih lokalnih oblasti ubiti trije ljudje, še trije pa ranjeni, med njimi otrok.
Ukrajina je ponoči tudi prekinila oskrbo polotoka Krim, ki se zaradi napadov na dostavne poti že spopada s krizo goriva, in napadla dva mostova, ki ga povezujeta z območji pod ruskim nadzorom.
Ukrajinska soseda Poljska je sporočila, da je zaradi morebitnega vdora v poljski zračni prostor mobilizirala vojaška letala in pripravila sisteme zračne obrambe. Pozneje je alarm preklicala in sporočila, da ni bilo kršenja zračnega prostora.
Posledice napada v Kijevu. Foto: Reuters
Sankcije proti podpornikom ruske agresije
Zunanji ministri članic EU-ja so v Luxembourgu potrdili uvedbo sankcij proti 81 posameznikom in pravnim osebam zaradi podpore ruski agresiji na Ukrajino in kršenja človekovih pravic v Rusiji, so sporočili s Sveta EU-ja. Med sankcioniranimi so tudi podjetja v Turčiji, Združenih arabskih emiratih, Azerbajdžanu in na Kitajskem.
“Danes smo potrdili nov paket sankcij, da bi okrepili pritisk na Rusijo, da bi ta končala vojno. Ti ukrepi merijo v srce ruskega vojaško-industrijskega kompleksa, rusko floto ladij v senci in omrežij, ki podpihujejo hibridne napade Moskve proti Evropi,” je po sprejetju ukrepov sporočila visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Kaja Kallas.
Sankcije so med drugim uvedli proti sedmim posameznikom in 21 pravnim osebam, ki po navedbah EU-ja podpirajo ruski vojaško-industrijski kompleks. Med temi sta tudi kitajski podjetji Shenzhen Minghuaxin in Xinxiang Richful Lubricant Additive Company.
Zaradi sodelovanja pri transportu in izvozu ruske nafte, tudi prek ruske flote ladij v senci, pa so na seznam sankcioniranih dodali dva posameznika in 24 pravnih oseb, med njimi podjetja s sedežem v Rusiji, Turčiji, Združenih arabskih emiratih, Azerbajdžanu, Hongkongu in Liberiji.
Proti desetim ljudem in eni pravni osebi so medtem sankcije uvedli zaradi sodelovanja pri širjenju ruske državne propagande ter poskusih vmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Med temi so po navedbah Sveta propagandist Kiril Fedorov, urednica državnega časopisa Krimska Gazeta Marija Volkonska in škof ruske pravoslavne cerkve Georgij Ševkunov.
Napad na samostan v Kijevu
V povezavi s pregonom, zastrupitvijo in smrtjo ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega v kazenski koloniji v Sibiriji februarja 2024 pa so uvedli sankcije še proti eni pravni osebi in 15 posameznikom. Med njimi so tudi ruski sodniki in tožilci ter zdravstveno osebje, so navedli na Svetu EU-ja.
Gre sicer za ukrepe, ločene od pretekli teden predstavljenega 21. svežnja sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino, ki ga danes na zasedanju v Luksemburgu prav tako obravnavajo zunanji ministri držav članic.
V ločenem postopku je EU danes uvedel sankcije proti šestim posameznikom, ker so sodelovali pri oviranju parlamentarnih volitev v Moldaviji septembra 2025, ki ga je financirala Rusija, so navedli na Svetu EU-ja. Med njimi sta tudi ruska državljana Anton Tregub in Anton Usov.
Evropske sankcije proti posameznikom in pravnim osebam vključujejo zamrznitev morebitnega premoženja v uniji, državljani in podjetja iz EU-ja pa jim ne smejo zagotavljati finančnih sredstev. Za posameznike poleg tega velja prepoved potovanja, kar jim preprečuje vstop na ozemlje EU-ja ali tranzit prek njega.
Oglas