Slovenija ni odgovorna za devizne vloge varčevalcev v sarajevski podružnici Ljubljanske banke, je presodilo sodišče. Foto: BoBo
Še naprej pa si bo Slovenija prizadevala za ureditev te problematike v skladu s sporazumom o vprašanjih nasledstva, so v odzivu na sodbo zapisali na ministrstvu za finance, kjer so so ves čas poudarjali, da je Slovenija pravilno in v celoti izvršila sodbo v zadevi Ališić in da zaradi prenosa t. i. starih deviznih vlog na privatizacijske račune v Federaciji BiH odgovornost Slovenije za poplačilo teh vlog ni podana.
Visoka predstavnica za nasledstvo Mateja Vraničar Erman je ob tem v izjavi za medije navedla dve dimenziji primera. “Sodišče se je dotaknilo civilnopravnega razmerja med varčevalcem in banko, ni pa odločalo o nasledstveni dimenziji tega primera,” je dejala in poudarila, da mora biti ta urejena med državami naslednicami.
“Posledica nezmožnosti držav naslednic, da se dogovorijo o nasledstvu jamstva za devizne vloge, je tudi ta obžalovanja vredna situacija, v kateri posamezniki ne morejo prosto razpolagati s svojim premoženjem,” je menila. Slovenija po njenih besedah ostaja zavezana dokončni in popolni ureditvi vseh nasledstvenih vprašanj v skladu s sporazumom o vprašanjih nasledstva.
Slovenija za razrešitev v skladu s sporazumom o nasledstvu
Da posamezniki še po toliko letih ne morejo prosto razpolagati s svojim premoženjem, obžalujejo tudi na zunanjem ministrstvu, kjer prav tako zagotavljajo nadaljnja prizadevanja Slovenije za dokončno razrešitev takih primerov v skladu s sporazumom o nasledstvu.
Sodišče je tokrat prvič odločalo o primeru deviznih vlog, ki so bile v 90. letih preteklega stoletja s podružnice Ljubljanske banke v Sarajevu prenesene na privatizacijske račune v Federaciji BiH, in so jim slovenski organi zato zavračali poplačila iz sklada za nasledstvo.
Sodišče v Strasbourgu je v primeru Landika proti Sloveniji odločalo o pritožbi trojice državljanov BiH-a, ki jim na podlagi slovenske zakonodaje, sprejete po sodbi ESČP-ja iz leta 2014 v zadevi Ališić, ni uspelo doseči izplačila stare devizne vloge svojega pravnega prednika, deponirane v sarajevski podružnici Ljubljanske banke (LB).
Omenjena sodba ESČP-ja je odgovornost za poplačilo neprenesenih vlog v podružnicah LB-ja v Zagrebu in Sarajevu naložila Sloveniji, čeprav je Slovenija vztrajala, da bi moralo biti to vprašanje del reševanja nasledstvenih vprašanj. Skladu za nasledstvo je nalogo izvajanja postopkov verifikacije starih deviznih vlog naložil poseben zakon za izvršitev sodbe iz leta 2015, ki je uredil pogoje in postopek uveljavljanja pravic teh oseb.
Varčevalcem, ki so imeli na dan 31. decembra 1991 sredstva na deviznih računih v sarajevski ali zagrebški podružnici LB-ja, je zakon omogočil povrnitev teh sredstev skupaj z obrestmi. Ni pa to veljala za sredstva, ki so bila že izplačana ali prenesena na druge račune, vključno s posebnimi privatizacijskimi računi, kar velja tudi v primeru Landika.
Rok za vlaganje zahtevkov v sklad se je sicer iztekel konec leta 2017, izplačila, ki jih je izvedel, pa znašajo približno 302 milijona evrov.
ESČP o deviznih varčevalcih v Sarajevu
Sprva neuspešni pred slovenskimi sodišči
Pritožniki so odločitev neuspešno izpodbijali pred slovenskimi sodišči, vključno z ustavnim.
Sodišče v Strasbourgu je zdaj, kot poudarjajo na ministrstvu, v celoti pritrdilo argumentom Slovenije in med drugim ugotovilo, da kljub podobnosti zadev Landika in Ališić v slednji devizne vloge pritožnikov niso bile prenesene na privatizacijski račun v Federaciji BiH. Za te pa Slovenija ni odgovorna, saj so bile terjatve prenesene v skladu z zakonodajo BiH-a in brez sodelovanja LB-ja.
Senat sedmih sodnikov ESČP-ja je soglasno presodil, da Slovenija ni kršila pravice pritožnikov iz prvega člena protokola številka 1 k evropski konvenciji o človekovih pravicah, ki se nanaša na varstvo premoženja.
Zoper odločitev je v treh mesecih mogoče vložiti zahtevo za ponovno presojo zadeve na velikem senatu. Na ESČP naj bi bilo sicer vloženih okoli 60 pritožb, ki se nanašajo na isto problematiko, in na ministrstvu menijo, da bi lahko glede na prakso ESČP po dokončnosti današnje sodbe enako odločil v preostalih podobnih zadevah oziroma jih razglasil za nedopustne.
Odziv varčevalcev
V Sarajevu še ni uradnega odziva na sodbo, so pa v Združenju deviznih varčevalcev Ljubljanske banke ogorčeni, poroča dopisnica Saša Banjanac Lubej. Evropsko sodišče je po besedah predsednice združenje Amile Omersoftić podarilo lastnino šest tisoč ljudi iz BiH-a Sloveniji.
Po njenih besedah je razsodba, po kateri so bile devizne vloge prenesene na privatizacijske račune v Bosni in Hercegovini – pavšalna, nevzdržna in nedokazljiva. “Ni niti enega dokaza, da bi bil denar prenesen iz Slovenije v Bosno in Hercegovino, nato pa na privatizacijske račune,” vztraja Amila Omersoftić.
Slovenija ni odgovorna za devizne vloge varčevalcev v BiH-u
Oglas