Čeprav širša javnost njegovega imena morda ne pozna, je John Velissarios eden od ljudi, ki soustvarjajo prihodnost denarja. Svetoval je centralnim bankam, sodeloval pri razvoju digitalnih valut in pomagal oblikovati nekatere najambicioznejše projekte na področju digitalnega denarja na svetu.
Čeprav se razprave o digitalnem evru pogosto vrtijo okoli vprašanja, ali bo država spremljala vsak naš nakup, strokovnjaki opozarjajo, da je veliko pomembnejša zgodba širša preobrazba svetovnega finančnega sistema.
»Nismo priča velikemu zlomu dolarja, vendar se svet postopoma spreminja,« nam je v pogovoru po koncu konference Mobilne tehnologije 2026 povedal John Velissarios, eden vodilnih mednarodnih strokovnjakov za digitalne valute in finančno infrastrukturo.
Njegov nastop na konferenci Mobilne tehnologije 2026 si lahko ogledate na spodnji povezavi.
Digitalni evro ni to, kar misli večina ljudi
Ena največjih zmot o digitalnem evru je prepričanje, da gre zgolj za še eno obliko elektronskega denarja. »Ljudje pogosto rečejo: moj denar je že zdaj digitalen, saj ga imam na bančnem računu. Toda digitalni evro je nekaj drugega,« pojasnjuje Velissarios.
»Prvič smo videli, da imajo centralne banke v svojih rezervah več zlata kot ameriških državnih obveznic.«
John Velissarios, OtrantoEQ Limited, ustanovitelj in direktor
Po njegovih besedah gre za digitalno obliko centralnobančnega denarja oziroma za elektronski ekvivalent gotovine. Danes je bankovec v vaši denarnici neposredna obveznost centralne banke. Denar na bančnem računu pa je pravzaprav terjatev do poslovne banke. Digitalni evro bi prvič omogočil, da bi imeli državljani tudi v digitalnem svetu neposreden dostop do centralnobančnega denarja.
»Najlažje si ga predstavljamo kot digitalni bankovec,« pravi sogovornik. Prav zaradi te razlike bo po njegovem mnenju potrebnega veliko izobraževanja. Večina ljudi namreč ne razume, kako današnji denarni sistem sploh deluje.
Bo država vedela, kaj kupujemo?
To je vprašanje, ki spremlja skoraj vsako razpravo o digitalnem evru. Na družbenih omrežjih se pogosto pojavljajo opozorila, da bo nova oblika denarja omogočila popoln nadzor nad porabo posameznikov. Kritiki svarijo pred možnostjo spremljanja nakupov ali celo omejevanja porabe.
Velissarios meni, da je realnost precej bolj zapletena. »Zasebnost je eno najpomembnejših vprašanj pri zasnovi digitalnega evra,« poudarja.
Po njegovem mnenju ne gre za načrtno »vojno proti dolarju«, temveč za postopno prilagajanje svetu, v katerem obstaja več gospodarskih središč moči. FOTO: Blaž Samec
Po njegovih besedah centralne banke nimajo interesa vzpostavljati neposrednega odnosa z državljani, saj to ni njihova naloga. Cilj razvoja je najti ravnotežje med zasebnostjo in zakonskimi zahtevami za preprečevanje pranja denarja, financiranja kriminala in drugih zlorab.
Obenem opozarja, da že danes velik del elektronskih plačil pušča digitalne sledi pri bankah, kartičnih sistemih in ponudnikih plačilnih storitev. »Veliko informacij o naših nakupih je že zdaj na voljo v digitalni obliki.«
Prava razprava zato ni vprašanje, ali bodo podatki obstajali, temveč kdo jih bo imel, pod katerimi pogoji in s kakšnimi omejitvami.
Kdo bo v prihodnosti skrbnik našega denarja?
Kakšna je je vloga dolarja v novonastajajočem sistemu? Ali digitalni evro pomeni tudi konec prevlade dolarja?
Ameriški dolar ostaja osrednja valuta svetovne trgovine, finančnih trgov in mednarodnih rezerv. Toda njegov položaj ni več tako samoumeven kot pred desetletji, pravi sogovornik. »Še vedno govorimo o zelo veliki prevladi dolarja,« pravi Velissarios in dodaja: »Vendar se dolgoročni trendi spreminjajo.«
Po njegovih besedah vse več držav išče načine za medsebojno trgovanje brez uporabe ameriškega finančnega sistema. K temu prispevajo tehnološki razvoj, geopolitične napetosti in želja po večji finančni suverenosti.
Centralne banke kupujejo zlato. Je to opozorilo za dolar?
Kitajska krepi svojo gospodarsko moč, države Bližnjega vzhoda sklepajo nove trgovinske povezave, številne države pa vse pogosteje poravnavajo medsebojne obveznosti v domačih valutah. »Nafto lahko še vedno vrednotimo v dolarjih, ni pa je nujno poravnati v dolarjih,« pojasnjuje.
Po njegovem mnenju ne gre za načrtno »vojno proti dolarju«, temveč za postopno prilagajanje svetu, v katerem obstaja več gospodarskih središč moči. »To ne bo veliki pok. To bo dolgotrajen proces.«
Eden najbolj zanimivih signalov o zmanjševanju vloge dolarja prihaja iz centralnih bank. Velissarios opozarja na podatek, ki je v finančnih krogih sprožil precej pozornosti. »Prvič smo videli, da imajo centralne banke v svojih rezervah več zlata kot ameriških državnih obveznic.«
FOTO: Blaž Samec
Zlato je tradicionalno veljalo za varno zatočišče v obdobjih negotovosti. Povečani nakupi kažejo na željo držav po večji razpršenosti rezerv in manjši odvisnosti od posamezne države ali valute.
Velissarios meni, da gre predvsem za proces diverzifikacije. »Dolar ostaja najpomembnejša svetovna valuta, vendar države očitno pripravljajo varovalke za svet, v katerem bo finančna moč bolj razpršena kot danes.«
Največja lekcija za Evropo prihaja iz Kazahstana
Čeprav večina pozornosti pri digitalnih valutah pripada Kitajski in Evropski uniji, Velissarios kot najzanimivejši primer izpostavlja Kazahstan. Država je uvedla digitalni tenge, eno najbolj naprednih digitalnih valut centralnih bank na svetu.
Kar ga posebej navdušuje, ni tehnologija sama, temveč način uporabe. »Digitalni tenge uporabljajo za večjo preglednost javne porabe.« Namesto da bi se osredotočili zgolj na plačevanje v trgovinah, so projekt usmerili tudi v spremljanje porabe javnih sredstev, državnih subvencij in drugih proračunskih izdatkov.
Mobilne tehnologije niso več vprašanje razvoja, temveč vprašanje moči. FOTO: Blaž Samec
To odpira povsem novo vprašanje: ali lahko digitalni denar postane orodje za večjo transparentnost države? Po njegovem mnenju je prav to ena najpomembnejših lekcij za Evropo. Kazahstan je pokazal tudi nekaj drugega. Na področju vsakodnevnih plačil se je izkazalo, da ljudje ne bodo množično uporabljali nove oblike denarja zgolj zato, ker je tehnološko naprednejša.
»Če želimo, da ljudje sprejmejo digitalno valuto, jim moramo ponuditi resnično dodano vrednost.«
O teh vprašanjih in prihodnosti denarja so razpravljali tudi udeleženci okrogle mize Digitalni denar: nova pravila igre za banke, državo in uporabnike. Oglejte si jo na spodnji povezavi.
Mobilne tehnologije niso več vprašanje razvoja, temveč vprašanje moči.
Moči nad podatki, kapitalom in odločanjem – v podjetjih, finančnih sistemih in državah. Konferenca Mobilne tehnologije 2026, ki je potekala v Ljubljani, je odprla prostor, v katerem se srečajo umetna inteligenca, digitalni denar, mobilnost in kibernetska varnost. Ne kot tehnološki trendi, temveč kot infrastruktura sodobne družbe in konkurenčnosti.