Zelenski in Trump med pogovorom na vrhu G7. Foto: Reuters
“Rusija mora skleniti dogovor,” je ob robu vrha dejal Trump in izpostavil veliko število žrtev na obeh straneh.
Oglas
Priznal je, da so bile doslej ZDA osredotočene na Iran, nakazal pa, da se želi zdaj posvetiti Ukrajini. “Edini razlog, zakaj se vmešavam, je, da ne maram gledati, kako vsak mesec umre 25.000 mladih,” je dejal. “Priznajte, da je vse skupaj absurdno. Naredil bom, kar lahko.”
Sorodna novica
Ukrajina napadla rafinerijo nafte pri Moskvi
V okviru srečanja v kraju Evian-les-Bains so po njegovih besedah še danes predvideni novi pogovori z Zelenskim, pri čemer pa ni jasno, ali gre za dvostranski sestanek ali pa bodo na njem sodelovali tudi drugi voditelji.
Zelenskega so novinarji vprašali tudi o Trumpovem zloglasnem komentarju iz lanskega leta, ko je ostro napadel ukrajinskega predsednika na srečanju v Beli hiši in mu zabrusil, da Ukrajina nima nobenih adutov. Zelenski je odgovoril, da se situacija na bojišču spreminja, pri čemer ima Rusija vse več težav.
Ob prihodu Zelenskega v Evian so ga sicer kamere ujele skupaj s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, ki naj bi ga vprašal, kako se namerava soočiti s Trumpom in ali je že imel dvostransko srečanje z njim. Odgovora ukrajinskega predsednika nato niso ujeli.
Voditelji Francije, ZDA, Velike Britanije, Nemčije, Italije, Kanade in Japonske se na vrhu sestajajo od ponedeljka do srede, na dnevnem redu pa je tudi okrepitev pritiska na Rusijo, da bi končala več kot štiri leta trajajočo vojno proti Ukrajini.
Trump, francoski predsednik Emmanuel Macron, ameriški zunanji minister Marco Rubio in Zelenski. Foto: Reuters
Zelenski predlaga srečanje s Putinom
Zelenski je v ponedeljek dejal, da je Trumpu predlagal svoje srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v ZDA.
Putin je doslej dvostransko srečanje z Zelenskim zavračal.
Ob današnjem prihodu na vrh je sicer ukrajinski predsednik sporočil, da je za njegovo državo glavni cilj okrepitev zračne obrambe. Izpostavil je tudi diplomatska prizadevanja, ki bi Rusijo pripravila do končanja vojne.
Z dodatnimi energetskimi sankcijami proti Rusiji
Voditelji skupine gospodarsko najbolj razvitih držav naj bi se na vrhu sicer dogovorili, da bodo z dodatnimi energetskimi sankcijami okrepili pritisk na Rusijo, da bi s tem končala vojno proti Ukrajini. “Voditelji so se danes odločili, da bodo povečali pritisk na Rusijo s sankcijami glede plina in nafte,” je povedal francoski diplomatski vir, kar je potrdil tudi nemški diplomatski vir.
Voditelji so se ob tem tudi strinjali, da se je spremenila dinamika vojne na terenu, in da je zdaj Ukrajina v “močnem položaju”, medtem ko je Rusija “pod pritiskom”, so še navedli diplomatski viri.
Trump pa je sporočil, da bodo ZDA lahko kmalu ponovno uvedle sankcije proti ruski nafti. Po njegovih besedah bodo to lahko storili kmalu, saj po dogovoru ZDA in Irana o koncu vojne “nafta zdaj teče” skozi Hormuško ožino. Washington je med vojno proti Iranu marca uvedel in nato še večkrat podaljšal izjemo sankcij za rusko nafto, ki je že na morju.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je zatrdila, da se konflikt obrača v prid Ukrajine. “Razmere leta 2026 so zelo drugačne od tistih leta 2025. Ukrajina pogumno drži frontno črto. Utrujenost Rusije se odkrito kaže,” je zapisala na omrežju X. Po njenih navedbah je čas za še odločnejšo podporo Ukrajini.
Trump in Meloni skušata zgladiti napetosti. Foto: Reuters
Meloni in Trump ob robu vrha skušala zgladiti odnose
Ob robu vrha pa sta svoje napetosti skušala zgladiti Trump in italijanska premierka Giorgia Meloni. Podrobnosti o srečanju voditeljev niso znane, naj pa ne bi govorila o posamičnih točkah, ki so se v zadnjih mesecih izkazale za sporne.
Po navedbah virov v Rimu je šlo za “koristno izmenjavo”, med katero je Meloni poudarila pomen “enotnosti Zahoda v tem trenutku velike mednarodne krize”. O tem naj bi se strinjali obe strani.
Odnos med Meloni in Trumpom je dolgo veljal za prijateljskega. Italijanska premierka je bila tudi edina med evropskimi voditelji, ki je lani prejela Trumpovo vabilo na inavguracijo ob prevzemu predsedniškega položaja, ter se je predstavljala kot most med Evropo in ZDA.
Njun odnos je nato letos najprej načelo nestrinjanje glede vojne proti Iranu, ko je Trump obtožil Meloni, da ne nudi pomoči ZDA in da se je spremenila. Italija med drugim ameriški vojski ni dovolila uporabe svojih oporišč na Siciliji za izvajanje napadov na Iran.
Meloni si je nakopala Trumpovo jezo tudi s tem, ko je stopila v bran papežu Leonu XIV. Tega je ameriški predsednik po njegovi kritiki vojn večkrat ostro kritiziral, češ da je “šibek glede kriminala” in “grozen glede zunanje politike”.
Foto: Reuters
Foto: Reuters
Foto: Reuters
Oglas