Na strehi ljubljanske fakultete za računalništvo in informatiko (FRI) so danes odprli in zagnali podatkovni center Frida, novo superračunalniško infrastrukturo za raziskovalno-razvojna sodelovanja. Omogoča dvakrat večjo zmogljivost od superračunalnika Vega, ki je primarno sicer namenjen znanstvenim simulacijam, ter po navedbah fakultete pomeni pomemben tehnološki preskok pri učenju in uporabi modelov umetne inteligence.
Frida je prva akademska superračunalniška infrastruktura v regiji, ki ima nameščene grafične procesne enote Nvidia Blackwell generacije B200 in B300, namenjene razvoju umetne inteligence. To je kvalitativni preskok pri učenju in izvajanju sodobnih modelov UI, ki ga doslej v Sloveniji ni bilo, so razložili na fakulteti.
Frida je namenjena predvsem umetni inteligenci in strojnemu učenju, velikim jezikovnim modelom, znanstvenemu računanju in obdelavi velikih podatkov, služila pa bo tako raziskovalcem in študentom na FRI UL kot tudi podjetjem.
Dekanja fakultete Mojca Ciglarič je ob odprtju poudarila, da Frida ne predstavlja zgolj nove računalniške opreme, ampak odpira nove možnosti raziskovanja in sodelovanja. »Podpora znanosti ni samo strošek; to je investicija v prihodnost, v znanje in v konkurenčnost celotne družbe.« Fakulteta se po njenih besedah s pridobitvijo postavlja v družbo svetovne akademske in tehnološke elite. »Znanost lahko premika meje, ampak takšna moč prinaša tudi odgovornost. Pri projektu Frida smo veliko pozornost posvetili trajnostnim vidikom, od energetske učinkovitosti do odgovorne uporabe tehnologije. Želimo, da je naš razvoj, tako razvoj fakultete, razvoj umetne inteligence in tudi razvoj Slovenije, zelen, vzdržen in družbeno odgovoren,« je poudarila.
»Visokozmogljiva računska infrastruktura, predvsem strežniki GPU (Graphics Processing Unit), so prvi pogoj za ukvarjanje s področjem UI. Strežnik Frida je s svojo usmerjenostjo v UI trenutno najmočnejši računski center v Sloveniji. Med drugim bo omogočil nadaljnji razvoj slovenskega velikega jezikovnega modela GaMS, gospodarstvu in javnemu sektorju pa preizkus in prototipiranje najnovejših agentnih tehnologij,« je pojasnil Marko Robnik Šikonja, redni profesor računalništva in informatike na FRI.
FRI letos praznuje 30-letnico. FOTO: Jože Suhadolnik
Modularni podatkovni center
Raziskovalka na fakulteti Rebeka Kropivšek Leskovar je pojasnila, da Slovenija potrebuje tak superračunalnik, saj se je razvoj umetne inteligence v zadnjih letih močno pospešil. »Superračunalnik Vega je star že pet let in je za znanstvene simulacije še vedno odličen, za razvoj umetne inteligence pa potrebujemo drugačne in hitrejše izračune, predvsem zmogljive grafične procesorje,« je pojasnila.
Zmore do 708 petaflopov, kar pomeni 708 milijonov milijard računskih operacij nižje natančnosti na sekundo. Sicer ima eksaskalni potencial, saj zmore za računanje z redkimi matrikami nižje natančnosti doseči celo dvakrat višjo hitrost – 1,42 eksaflopa oz. 1,42 milijarde milijard računskih operacij na sekundo.
»Če bi vsak človek na Zemlji neprekinjeno računal 200 let, bi moral vsak izračunati približno 170 milijonov operacij, da bi skupaj dosegli to, kar Frida zmore v eni sekundi,« je ponazorila. Superračunalnik ima 16,8 terabajta grafičnega pomnilnika in združuje sedem različnih generacij grafičnih procesorjev, kar mu omogoča veliko prilagodljivost pri različnih raziskovalnih nalogah. Od tega je kar 64 pospeševalnikov najnovejše generacije, ki so povezani z visokozmogljivim omrežjem. Modeli, ki so prej potrebovali tedne učenja, se tako danes lahko trenirajo v urah ali dneh.
Če bi vsak prebivalec Slovenije računal neprekinjeno 24 ur na dan, bi Frida v eni sekundi opravila več izračunov kot vsi skupaj v 10.000 letih.
Visokozmogljivi podatkovni center je tudi tehnično zanimiv, saj je zgrajen kot modularni kontejnerski podatkovni center, ki omogoča hibridno hlajenje, tj. zračno hlajenje in napredno tekočinsko hlajenje na čipih, kar je ključno za sodobne strežnike z zelo visokimi toplotnimi obremenitvami. Povedano drugače: z naprednim sistemom hladijo neposredno pri izvoru toplote, s čimer zmanjšujejo porabo energije.
A kot je še poudarila Rebeka Kropivšek Leskovar, Frida sama kot tehnologija nima nobene vrednosti brez uporabnikov in ljudi, ki jo upravljajo. »Na njej lahko urimo veliki jezikovni model, ki govori slovensko, lahko razvijamo aplikacije na primer za medicino, da analizirajo klinične slike, v industriji lahko z njeno pomočjo optimiziramo različne procese.«
Simbolni prižig superračunalnika FOTO: Jože Suhadolnik
Sodelovanje z industrijo
Frido bodo tako lahko posredno ali neposredno uporabljala tudi podjetja, številna s fakulteto sodelujejo že več let. Med temi je tudi koncern Kolektor, ki sodeluje pri več projektih, od evalvacijskega modela digitalne zrelosti prek samodejnega zaznavanja napak na izdelkih v proizvodnji do dela z velikimi jezikovnimi modeli.
»Sodelovanje je že dolgoletno. To lahko vodi do avtonomnosti sistemov, tudi v proizvodnem delu. V industriji je kakovost nujna in tako je eno ključnih vprašanj, kako preprečiti, da bi slab izdelek prispel do kupca. Pri tem, denimo, igra pomembno vlogo strojni vid,« je Valter Leban, predsednik uprave, navedel praktični primer.
»Mi smo sicer industrijsko podjetje, vendar dobri temelji izhajajo iz znanosti. Na njih lahko gradiš, znanost lahko pomaga, če zaidemo v slepo ulico,« je še poudaril Leban in dodal, da je sodelovanje med industrijo in akademskim svetom nujno. »Na FRI se vedno počutim free, ker vem, da bom tu našel odgovore na svoj ‘zakaj’,« je pojasnil.
»Pomembno je, da znanje ne ostane na fakulteti, ampak se prenese v gospodarstvo,« je poudarila Vesna Prodnik, članica uprave Telekoma Slovenija.
Umetna inteligenca je zelo pomembna tudi v medicini, kjer pa je potrebna velika previdnost, da se po nesreči ne zlorabijo podatki. »Naš osnovni cilj je kvalitetno strukturiranje podatkov,« je povedal Tomaž Gornik, direktor in ustanovitelj podjetja Better, ki deluje na področju medicine. Le dobri podatki so ustrezni za pravilno odločanje.
»Namreč, težava v zdravstvu oziroma v informatiki je ta, da tisti, ki vnaša podatke, ponavadi ni tudi uporabnik teh podatkov, ampak jih bo uporabil šele naslednji v procesu.« Poudaril je še, da bi lahko z uporabo umetne inteligence v medicini zmanjšali obremenitev za zaposlene in izdelali kvalitetne rešitve.
Da Frida ni pomembna le za fakulteto ali univerzo, ampak za celotno Slovenijo, je poudaril tudi prorektor UL za raziskave in razvoj Gregor Dolinar. Izpostavil je, da je sodobna raziskovalna infrastruktura temelj vrhunskega znanstvenega dela in povezovanja z gospodarstvom.
Direktor direktorata za znanost in inovacije Tomaž Boh pa je Frido označil za pomemben člen slovenske raziskovalne infrastrukture. Frida po njegovih besedah slovenskim raziskovalcem odpira nove možnosti sodelovanja in dostop do infrastrukture, ki se lahko brez težav postavi ob bok najnaprednejšim v evropskem prostoru.