Posledice neurja v Komendi. Foto: BoBo/Borut Živulović
Ministrstvo za okolje in prostor je objavilo, da je uprava za zaščito in reševanje izdala sklep o začetku postopka evidentiranja škode po neurjih in poplavah, ki so prejšnji teden prizadele več občin. V predhodni oceni je škodo prijavilo 31 občin.
Oglas
Sorodna novica
Po vremenski ujmi: kako uveljavljati višjo silo?
Sklep o začetku postopka evidentiranja škode zajema ocenjevanje škode na stvareh, nastale zaradi neurij, med drugim na zemljiščih, stavbah, infrastrukturi in vodotokih, ter škode v gospodarstvu, ki vključuje poškodbe strojev in opreme, uničene zaloge ter izpad prihodkov.
Ocenjevanje škode bo potekalo do 24. julija, nato pa bodo do 31. julija regijske komisije za ocenjevanje škode na prizadetih območjih opravile še kontrolne preglede ocenjene škode.
Če bo po koncu ocenjevanja škoda dejansko presegla 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna, bodo s tem izpolnjeni pogoji, da lahko vlada razglasi naravno nesrečo. V tem primeru bo ministrstvo za okolje in prostor na podlagi zbranih podatkov pripravilo program odprave posledic škode.
Ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj ob tem poudarja, da bo ministrstvo v tesnem sodelovanju s prizadetimi občinami, državnimi institucijami in drugimi deležniki v okviru svojih pristojnosti zagotovilo usklajeno, hitro in učinkovito sanacijo ter pomoč pri čimprejšnji vzpostavitvi normalnih razmer na prizadetih območjih, so navedli.
Odbor DZ-ja za čim hitrejšo pomoč prizadetim
Na predlog koalicijskih poslanskih skupin SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati in Resni.ca je odbor DZ-ja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehransko suverenost predlagal ministrstvu za kmetijstvo, naj vse prizadete v ujmah aktivno informira o možnosti ugodnih posojil in garancij, ki jih nudi Slovenski regionalno razvojni sklad, ter da se za zahtevke zbirnih vlog zaradi izrednih vremenskih dogodkov avtomatsko uveljavi višja sila.
Na predlog Svobode je odbor pozval vlado, da DZ najpozneje v enem mesecu po zaključku programa odprave posledic neurij s točo za kmetijsko proizvodnjo seznani s poročilom o izplačevanju škod in drugih ukrepih pomoči. Zavrnil pa je predloga Svobode, da bi se prizadetim odpisal davek, če to predstavlja resno ogrožanje preživetja, in plačilo za socialno zavarovanje, oboje vsaj za čas dveh kmetijskih sezon.
Člani odbora so opozorili, da je pri takšnih ujmah nujno, da prizadeti pridejo do pomoči hitro. Doslej se je izkazalo, da so postopki prepočasni, zato so se zavzeli za njihovo pospešitev. Kritični so bili do tega, da kmetje šele zdaj prihajajo do pomoči za lansko sušo. Kmetijski minister Janez Cigler Kralj je zagotovil, da bodo izplačila za lansko sušo in pozebo maksimalno pospešili. Po njegovih besedah bodo že na obstoječih pravnih podlagah zagotovili, da se stvari premaknejo hitreje kot doslej.
“Pristopili smo k dialogu s kmetijskimi, strokovnimi in drugimi organizacijami, kar je ključno,” je poudaril. Glede protitočne obrambe je zagotovil, da bo ostala in da bodo preučili, kako bi jo naredili še bolj učinkovito.
Poškodovana rastlinska pridelava na več kot 100.000 hektarjev kmetijskih zemljišč
Predsednik kmetijsko gozdarske zbornice Jože Podgoršek, ki je predlagal, da se po ujmi v severnem delu države in po katastrofi na območju Komende glede pomoč sestane odbor DZ-ja, je povedal, da se ocene škod na terenu še zbirajo. “Ocenjujemo, da je poškodovana rastlinska pridelava na več kot 100.000 hektarjev kmetijskih zemljišč, kar pomeni okoli eno četrtino vseh kmetijskih zemljišč v obdelavi,” je navedel in pojasnil, da je na območju Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj po ocenah poškodovanih okoli 80.000 hektarjev, zavoda Gorenjska pa verjetno več kot 15.000 hektarjev.
“Cela severna polovica Slovenije je bila deležna tega izjemno močnega neurja,” je dejal in dodal, da so v trajnih nasadih uničeni tudi listi, lubje, brsti, torej bo obnova, če bo možna, trajala nekaj let. Od ječmena, ki je tik pred žetvijo, na nekaterih območjih ni ostala niti slama.
Pozdravil je ukrep, da posameznemu kmetu ne bo treba javljati višje sile in da bo to agencija za kmetijske trge uredila po uradni dolžnosti. Martin Smodiš iz uprave za zaščito in reševanje je povedal, da je bil danes izdan sklep za 31 občin, da se začne popis škode tudi na stvareh. “Ko bomo dobili predhodno oceno škode s kmetijsko gozdarske zbornice, bomo pristopili k pripravi sklepa in pa ga dali naprej na občinske komisije,” je napovedal.
Cigler Kralj je dodal, da ljudi informirajo o tem, da lahko takoj začnejo nujno rekonstrukcijo, ki jo morajo na posebnem obrazcu na pristojni upravni enoti samo priglasiti. “Tudi če nimajo sredstev, naj to priglasijo, da ne bodo zamudili roka, začeti morajo v treh mesecih po nastanku škode,” je povedal. Ministrstvo za obrambo ga je obvestilo, da se je odprla aplikacija za vpisovanje škode Ajda.
Pozivi k hitrejšim postopkom
Mateja Čalušić in Robert Janev iz Svobode sta pričakovala, da bo na mizi že osnutek predloga interventnega zakona. Čalušić je povedala, da je ministrstvo kot doslej aktiviralo obstoječi mehanizem. A po njenem je treba odpraviti pomanjkljivosti in skrajšati čas do prejema pomoči. Luka Goršek iz SD-ja je opozoril, da bo po študijah Slovenija med najbolj prizadetimi z ujmami. Opozoril je, da vir denarja tudi na evropski ravni za te namene kopni in da nismo edina prizadeta država v EU-ju.
Po besedah Andreja Kosija (SDS) kmetje kot glavno težavo izpostavljajo prepočasno državno pomoč. “To je treba pospešiti in odpraviti administrativne ovire,” je dejal. S tem sta se strinjala njegova kolega Bojan Podkrajšek in Jožef Lenart, ki je izrazil bojazen, da ne bodo ujme prinesle to, da bo “marsikateri mlajši kmet izgubil voljo”. K hitrejšim postopkom sta pozvala tudi Janez Beja in Mojca Žnidarič iz poslanskih skupin NSi, SLS in Fokus oz. Demokrati.
Oglas