ZZZS predlaga, da bi se uvedel avtomatski prenos pacientov od starega k novemu zdravniku. To trenutno ni mogoče zaradi pravice pacientov do svobodne izbire osebnega zdravnika, ki onemogoča, da bi bil pacient avtomatsko opredeljen pri drugem zdravniku. Foto: Shutterstock
Čeprav se morda zdi, da je ob opredeljevanju pacientov pri novem družinskem zdravniku večurno čakanje pred ZD-ji v zadnjih letih postalo splošna praksa, so takšni primeri, ki sicer vselej pritegnejo veliko pozornosti in kritik, redki. “ZZZS v zadnjih letih beleži približno 450 menjav osebnih zdravnikov, pri čemer je do neprimernih in za paciente ponižujočih vrst prišlo v približno šestih primerih,” pojasnjujejo v Zvezi organizacij pacientov Slovenije. Prvi takšen primer se je januarja 2023 zgodil v bežigrajski enoti Zdravstvenega doma (ZD) Ljubljana, v naslednjih letih pa smo podobne prizore lahko videli še v Slovenski Bistrici, Kamniku, Sežani, Borovnici in Cerknem. Po oceni zveze posamičnost teh primerov kaže, da čakanje pred zdravstvenimi ustanovami ni posledica zgolj menjav oz. pridružitev novih družinskih zdravnikov, ki se v zdravstvenih ustanovah dogajajo nenehno, ampak predvsem slabo organiziranega prehoda v posameznem ZD-ju. “Primarna odgovornost vodstva ZD-ja je, da prehod organizira tako, da pacienti ne stojijo v dežju, mrazu ali ponoči,” poudarjajo.
Oglas
Prvi primer dolge vrste pred zdravstvenim domom se je zgodil na začetku leta 2023 pred bežigrajsko enoto ZD-ja Ljubljana, kjer sta paciente opredeljevali dve novi zdravnici. Foto: BoBo/Borut Živulović
V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije medtem poudarjajo, da morajo izvajalci pri opredeljevanju upoštevati pravila, ki so po njihovi oceni preveč toga, kot npr. obvezen obisk v ambulanti in fizičen podpis izjave za nadomestnega zdravnika. “Pri tem organizirajo izvajalci opredeljevanje pacientov različno, bolj ali manj uspešno,” so dodali. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ob tem opažajo, da je primerom, kjer je novega zdravnika ob opredeljevanju pacientov pred zdravstveno ustanovo pričakala množica ljudi, skupno predvsem to, da je bilo tam pacientov, ki so ostali brez osebnega zdravnika, več, kot je bilo na voljo mest pri novem zdravniku. “Gre torej za situacije, ko nova ambulanta ne želi (in zaradi nizke meje za opredeljevanje) tudi ni dolžna sprejeti vseh dosedanjih pacientov,” so pojasnili.
Ko ljudje to izvejo, se po opažanju ZZZS-ja med njimi razširi strah, saj si želijo zdravnika ohraniti v istem kraju in v isti zdravstveni ustanovi, poleg tega pa se v takšnih krajih ob njih pojavijo tudi ljudje, ki so bili brez zdravnika že pred tem in se želijo opredeliti v novi ambulanti. V skrajnih primerih je tako rezultat ta, da se prvi ljudje v vrsto pred zdravstveni dom postavijo že sredi noči, čeprav se je v nekaterih primerih nato izkazalo, da je bil strah odveč, saj so bili pri novem zdravniku opredeljeni vsi.
Javna debata v Idriji
O problematiki pomanjkanja družinskih zdravnikov ter o tem, kako lokalna okolja rešujejo vedno bolj perečo problematiko, bo 17. junija v Idriji potekala javna razprava, ki jo organizira Prvi program Radia Slovenija.
Sodelovali bodo:
– nekdanji direktor Zdravstvenega doma Idrija Tomaž Glažar;
– pediater v Zdravstvenem domu Idrija Miloš Simov;
– zastopnik pacientovih pravic Marjan Sušelj,
– direktor Zdravstvenega doma Tolmin Primož Uršič.
Razpravo boste lahko v sklopu oddaje Studio ob 17.00 v živo spremljali v Filmskem gledališču v Idriji in v neposrednem prenosu spremljali na Prvem programu Radia Slovenija v sredo ob 17.05.
Večina zdravstvenih domov nima težav – kakšne so dobre prakse?
Vrste pred zdravstvenimi domovi vselej naletijo na kritike, ob tem pa se odpre razprava o tem, kdo je kriv za nastalo situacijo. Najpogosteje se opozarja na nezadostno komunikacijo posameznega zdravstvenega doma s pacienti in neustrezno organizacijo opredeljevanja. “Dobra praksa je, da pacient na dom pravočasno prejme dopis ZD-ja o prenehanju dela oz. pogodbe obstoječega zdravnika, pojasnilo, kako ZD načrtuje nadomestitev, in jasen predlog, pri katerem zdravniku se lahko opredeli. Dopisu sta priložena soglasje oziroma izjava za izbiro novega zdravnika in povratna kuverta, da pacient postopek uredi dostojanstveno od doma,” poudarjajo v Zvezi organizacij pacientov.
Sorodna novica
Neopredeljenih pacientov nekoliko manj, specializantov družinske medicine pa več – a težave ostajajo
Po oceni zveze bi minimalni protokol ob tem moral vključevati tudi telefonsko pomoč, roke, kontaktno osebo in terminirano osebno obravnavo za tiste, ki tega ne morejo urediti po pošti ali elektronsko. “ZZZS kot plačnik bi moral ta standard vključiti v svoja navodila in pogodbeni odnos z izvajalci, vodstva ZD-ja pa bi morala za ponižujoče vrste nositi jasno organizacijsko odgovornost,” so prepričani.
“Večina zdravstvenih domov nima težav pri organizaciji opredeljevanja novih pacientov, zato svetujemo, da tudi drugi z ustreznimi ukrepi informiranja in organiziranja zagotovijo dostojen način opredeljevanja pacientov,” medtem poudarjajo na ZZZS-ju. Med učinkovitimi ukrepi so po njihovi navedbi poleg pošiljanja izjav za opredelitev na dom tudi okrepitev administrativnega osebja in naročanje pacientov, ki se želijo opredeliti, na točno določen termin.
Kot dodajajo v Zvezi pacientov, številni domovi brez večjih pretresov za paciente rešujejo tudi situacije, ko novi zdravnik nima kapacitet za opredelitev vseh pacientov starega zdravnika. “Delo začasno razdelijo med obstoječe zdravnike, organizirajo nadomestno ali prehodno ambulanto, vključijo zunanje ali upokojene zdravnike oziroma paciente usmerjajo v ambulante za neopredeljene,” so pojasnili. Ob tem sicer poudarjajo, da so takšne rešitve lahko začasne, ne morejo pa nadomestiti kontinuitete osebnega zdravnika, zlasti ne pri kroničnih in ranljivih bolnikih.
Pozivi k ureditvi avtomatskega prenosa pacientov in uvedbi prednostne liste
Čeprav lahko zdravstveni domovi z lastnimi ukrepi v večini primerov poskrbijo, da se opredeljevanje pacientov izpelje čim učinkoviteje in nemoteče za paciente, bi bile za preprečitev nevšečnosti potrebne tudi spremembe na sistemski ravni. Postopek izbire izbranega osebnega zdravnika namreč zakonsko ni urejen, trenutno pa na ustavnem sodišču teče tudi presoja ustavnosti zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v tem delu. Da so sistemske spremembe in ureditev področja nujne, se sicer strinjajo tako ZZZS kot predstavniki pacientov in tudi v zdravstvenih zavodih.
Sorodna novica
Skupščina ZZZS-ja poziva k ureditvi samodejnega prenosa pacientov in dvigu glavarinskih količnikov
Skupščina ZZZS-ja je zato pretekli teden ministrstvo za zdravje, vlado in DZ pozvala, naj se zaradi pacientov, ki težje pridejo do ambulante, uredi možnost elektronskega podpisovanja izjave o izbiri novega zdravnika in predvsem, da se omogoči tudi možnost avtomatskega prenosa pacientov na novega zdravnika. Avtomatski prenos trenutno ni mogoč ravno zaradi pravice pacientov do svobodne izbire osebnega zdravnika, ki onemogoča, da bi bil pacient avtomatsko opredeljen pri določenem zdravniku. Kot ob tem poudarjajo v Zvezi organizacij pacientov, to, da pacienti pred ZD-ji stojijo v dežju, mrazu ali ponoči, ni “vobodna izbira, ampak njeno izkrivljenje”.
Da bi to pravico ohranili in hkrati omogočili avtomatski prenos, ZZZS odločevalcem predlaga, da se pri novem osebnem zdravniku “rezervira” določeno število mest tako, da se pacienti avtomatsko prenesejo na novega zdravnika, nato pa imajo določeno obdobje čas (npr. tri mesece), da s podpisom ustrezne listine potrdijo izbiro tega zdravnika, v nasprotnem primeru pa se izbrišejo iz seznama opredeljenih. Ker je, kot omenjeno, mest pri novem zdravniku v določenih primerih manj, kot jih je imel zdravnik, ki je zapustil ustanovo, bi bilo po predlogu ZZZS-ja treba pripraviti tudi prednostne strokovne kriterije, s katerimi bi bili do opredelitve najprej upravičeni tisti pacienti, ki glede na svoje zdravstveno stanje to najbolj potrebujejo.
Bi težavo ublažil tudi dvig glavarinskih količnikov?
V središču vseh opisanih težav je sicer pomanjkanje družinskih zdravnikov. Po zadnjih podatkih ZZZS-ja je brez izbranega zdravnika v Sloveniji 136 tisoč ljudi, številka pa se na tej ravni giba že več let. Stanje se skuša ublažiti z dodatnimi ambulantami, na katere se lahko obrnejo neopredeljeni pacienti.
Na ZZZS-ju sicer opozarjajo, da je pomanjkanje družinskih zdravnikov v Sloveniji tudi posledica veljavne ureditve in dogovora med vlado in zdravniškim sindikatom Fides iz leta 2017, da lahko družinski zdravnik odkloni zavarovano osebo že pri 20 odstotkov nižji obremenitvi od trenutne povprečne obremenitve. “Posledično to pomeni, da bi za boljšo dostopnost potrebovali najmanj dodatnih 200 družinskih zdravnikov. ZZZS je od leta 2013 do 2025 zagotovil financiranje dodatnih 165 ambulant družinske medicine ter s tem zagotovil, da težave danes niso še večje. Več ambulant žal ni bilo mogoče zagotoviti, ker izobraževalni sistem v teh letih ni zagotovil več družinskih zdravnikov,” so pojasnili.
Po zadnjih podatkih ZZZS-ja je brez izbranega osebnega zdravnika več kot 136.000 ljudi, ki plačujejo zdravstveno zavarovanje. Če odštejemo tiste, ki so opredeljeni v dodatnih ambulantah, pa je brez izbranega osebnega zdravnika nekaj več kot 100.000 ljudi. Foto: MMC RTV SLO
Trend se sicer obrača, saj je ministrstvu v preteklem mandatu z različnimi ukrepi k specializaciji iz družinske medicine uspelo pritegniti večje število mladih zdravnikov kot v preteklih letih. A rezultati tega se bodo v praksi začeli kazati šele čez čas, ko bodo ti zdravniki stopili v sistem primarnega zdravstva. V vmesnem času zato vsi sogovorniki predlagajo tudi povečanje glavarinskih količnikov, skupščina ZZZS-ja je zato odločevalce pozvala tudi, naj pripravijo ustrezne rešitve za dvig.
A iz zdravniških vrst je bilo v preteklosti ob takšnih pobudah že slišati opozorila, da imajo trenutno veljavni glavarinski količniki svoj smisel in namen in da se tudi mladi zdravniki za specializacijo iz družinske medicine pogosteje odločajo ob zavedanju, da ne bodo že na začetku preobremenjeni. Tudi novi zdravstveni minister je na seji skupščine ZZZS-ja pretekli teden dejal, da bi lahko z dvigom sicer “čez noč” opredelili vse paciente, ki trenutno nimajo izbranega zdravnika, a opozoril, da bi to v praksi zgolj poslabšalo dostopnost do primarnega zdravstva. Rešitev sam vidi predvsem v tem, da družinske zdravnike v čim večji meri razbremenili administrativnih del.
Oglas