Slovenija je bogatejša za novo generacijo superračunalniške infrastrukture. Na fakulteti za računalništvo in informatiko (FRI UL) so odprli visoko zmogljiv podatkovni center FRIDA, ki bo namenjen razvoju umetne inteligence, velikih jezikovnih modelov, znanstvenemu računanju in obdelavi velikih količin podatkov.
Na FRI ocenjujejo, da gre za najzmogljivejšo raziskovalno infrastrukturo za umetno inteligenco v Sloveniji. Namenjena bo raziskovalcem, študentom in podjetjem, ki razvijajo napredne rešitve na področju umetne inteligence.
Mojca Ciglarič, dekanja fakultete
Foto: Fakulteta za računalništvo in informatiko
“FRIDA povezuje vrhunsko raziskovalno znanje z najsodobnejšo infrastrukturo ter omogoča preboje na področju UI in superračunalništva. Slovenskemu gospodarstvu ponuja platformo za preizkušanje tehnologij prihodnosti, za katere verjamemo, da pomenijo veliko konkurenčno prednost,” je na predstavitvi izpostavila dekanja fakultete Mojca Ciglarič.
Najnovejša tehnologija za razvoj umetne inteligence
Posebnost FRIDE je njena osredotočenost na umetno inteligenco in uporaba najnovejše generacije grafičnih procesorjev. V jedru sistema deluje 104 grafičnih pospeševalnikov sedmih generacij, med njimi 64 najnovejših enot, povezanih prek visokozmogljivega omrežja.
To omogoča bistveno hitrejše učenje in razvoj naprednih modelov umetne inteligence.
Naloge, ki so prej zahtevale tedne računanja, je zdaj mogoče izvesti v nekaj urah ali dneh.
Foto: Katja Kodba/STA
“Visoko zmogljiva računska infrastruktura, predvsem GPU (Graphics Processing Unit) strežniki, so predpogoj za razvoj umetne inteligence. FRIDA je trenutno najmočnejši računski center v Sloveniji na tem področju. Omogočila bo nadaljnji razvoj slovenskega velikega jezikovnega modela GaMS, gospodarstvu in javnemu sektorju pa preizkus in prototipiranje najnovejših agentnih tehnologij,” je poudaril profesor na fakulteti za računalništvo in informatiko Marko Robnik Šikonja.
Čipi vodilnega svetovnega proizvajalca Nvidia
FRIDA je prva akademska superračunalniška infrastruktura v regiji, opremljena z grafičnimi procesnimi enotami Nvidia Blackwell generacije B200 in B300. “Na področju umetne inteligence prinaša dvakrat večjo učno zmogljivost in energijsko učinkovitost kot slovenski superračunalnik Vega,” ocenjujejo na fakulteti.
Podatkovni center je zasnovan modularno in uporablja kombinacijo zračnega ter naprednega tekočinskega hlajenja, ki omogoča učinkovito delovanje tudi pri največjih obremenitvah.
Foto: Katja Kodba/STA
Sistem dosega zmogljivost do 708 petaflopov oziroma 708 milijonov milijard računskih operacij na sekundo. Pri določenih vrstah izračunov lahko doseže celo 1,42 eksaflopa, kar jo uvršča med najnaprednejše infrastrukturne projekte na področju umetne inteligence v širši regiji.
Odgovor na razvojni zaostanek
FRIDA je po navedbah fakultete tudi odgovor na zaostanek Slovenije pri podatkovno podprtem razvoju, omogočila pa naj bi hitrejše prevajanje raziskovalnega potenciala v konkurenčne razvojne rešitve in višjo dodano vrednost. O tem so na dogodku razpravljali predstavniki gospodarstva, ki s FRI že sodelujejo: Valter Leban, predsednik uprave skupine Kolektor, Vesna Prodnik, članica uprave Telekoma Slovenije, Tomaž Gornik, direktor ter ustanovitelj podjetja Better, in Marko Robnik Šikonja s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
“Pomembno je, da znanje ne ostane na fakulteti, ampak se prenese v gospodarstvo,” je dejala Vesna Prodnik in zbranim svetovala, naj pri razvoju ne iščejo popolnosti, temveč naj si upajo prototipirati in rešitve preverjati z uporabniki že v fazi razvoja. Tudi Gornik je izpostavil, da val, ki prihaja z umetno inteligenco, ne bo šel mimo brez sodelovanja z akademskim svetom. Predsednik uprave skupine Kolektor Valter Leban pa je zbranim predstavnikom podjetij svetoval, da je treba najprej ozavestiti, da ne veš in ne zmoreš vsega sam.
Dogodka so se udeležili tudi predstavniki ameriškega proizvajalca čipov NVIDIA, ki je za FRIDO zagotovil najsodobnejšo strojno in programsko opremo za razvoj umetne inteligence.