Britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ob robu vrha G7. Foto: Reuters
Prav tako je Macron pozdravil pripravljenost voditeljev članic za krepitev pritiska na Rusijo.
Oglas
Tridnevni vrh skupine G7 v francoskem obmorskem letovišču Evian je bil uspešen kljub predhodnim mesecem, ki so jih zaznamovala nesoglasja med članicami, je dejal Marcon in zasedanje voditeljev označil kot trenutek “enotnosti, smiselne razprave in pristnega sodelovanja”.
Pojasnil je, da so na vrhu sedmerice gospodarsko najrazvitejših držav z voditelji Velike Britanije, Kanade, Francije, Nemčije, Italije, Japonske in ZDA potekale pomembne razprave o vojni v Ukrajini in konfliktu na Bližnjem vzhodu. Voditelji so se po njegovih besedah strinjali, da je treba okrepiti podporo Ukrajini, zlasti na področju zračne obrambe, in da se je razmerje moči v vojni spremenilo.
Macron na zadnji dan vrha G7. Foto: Reuters
“Ameriški predsednik Donald Trump je, tako kot vsi mi, preprosto priznal, da Rusija danes nima resnične volje za pogovore o miru,” je nadaljeval Macron in dodal, da so se dogovorili o zaostritvi sankcij proti Rusiji.
Francoski predsednik je znova pozdravil dogovor med ZDA in Iranom o končanju vojne, ki bo prinesel konec gospodarske nestabilnosti. “Dogovorili smo se, da je prost prehod skozi Hormuško ožino ključni element tega sporazuma,” je dejal in spomnil na misijo za zagotavljanje proste plovbe v ožini, ki sta jo za čas po koncu vojne ustanovila Francija in Združeno kraljestvo. Dodal je, da se je približno 20 držav zavezalo sodelovanju v misiji.
Tudi nemški kancler Friedrich Merz in italijanska premierka Giorgia Meloni sta izrazila zadovoljstvo z vrhom. Merz je pohvalil konstruktivno vzdušje in zagotovil, da se njegov odnos s Trumpom, ki se je ohladil po nemških kritikah vojne z Iranom, ni poslabšal. “Nikoli ni bilo osebnih napetosti. Nasprotno, glede glavnih tem, o katerih smo razpravljali, je vladala visoka stopnja političnega soglasja,” je dodal.
Enotna podpora Ukrajini in njeni ozemeljski celovitosti
Trump in Carney med pogovorom na vrhu G7. Foto: Reuters
Enotnost voditeljev G7 glede podpore Ukrajini in njeni ozemeljski celovitosti je bistvenega pomena, saj Trumpova administracija doslej ni vedno podpirala skupnih stališč do končanja vojne v Ukrajini.
Trump se je v torek ob robu vrha srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in po njem dejal, da bi morala Rusija skleniti dogovor z Ukrajino za končanje vojne, in napovedal, da si bo prizadeval za to. Priznal je, da so bile do zdaj ZDA osredotočene na Iran, nakazal pa, da se želi odslej posvetiti Ukrajini.
Po besedah opazovalcev skupna izjava odraža okrepljen položaj Ukrajine v prizadevanjih za mirovna pogajanja z Moskvo po uspešnih ukrajinskih napadih z brezpilotniki, ki so oslabili ruski pogajalski položaj.
Kanadski premier Mark Carney je povedal, da so ZDA in Trump spremenili svoj pogled na vojno v Ukrajini, pri tem pa zavzeli stališče, ki ga drugi voditelji skupine G7 ocenjujejo kot bolj realistično.
G7 bo podelil licence podjetjem v Ukrajini za proizvodnjo raket dolgega dosega
Evropske članice skupine G7 in ZDA bodo podelile licence podjetjem v Ukrajini za proizvodnjo raket dolgega dosega in sistemov zračne obrambe, je razkril diplomatski vir.
Zelenski je povedal, da je trenutno glavni cilj Ukrajine okrepitev zračne obrambe. Foto: Reuters
“Po licenci bomo proizvajali ne le sisteme zračne obrambe, temveč tudi zmogljivosti za globoke napade (z raketami dolgega dosega),” je dejal vir.
Odločitev je na vrhu G7 potrdil tudi nemški kancler Friedrich Merz. “Trenutno vsi proizvajamo premalo in to je mogoče izravnati s podelitvijo licenc podjetjem, ki imajo te proizvodne zmogljivosti, vključno z evropskimi in ukrajinskimi podjetji,” je povedal.
Ameriška podjetja bodo lahko evropskim proizvajalcem v ta namen podelila licence, je pojasnil Merz in dodal, da je zelo “hvaležen predsedniku Trumpu za to veliko pripravljenost za sodelovanje”.
Odločitev sledi skupni izjavi sedmerice voditeljev G7, v kateri so se zavezali k “povečanju dobave zmogljivosti zračne obrambe, dodatnih sistemov in prestreznikov ter zmogljivosti dolgega dosega” Kijevu in da so pripravljene podeliti Ukrajini licence za povečanje domače vojaške proizvodnje.
Ukrajina, ki se v četrtem letu vojne spopada z obsežnimi ruskimi zračnimi napadi in hkrati s pomanjkanjem streliva za zračno obrambo, se močno zanaša na svoje zahodne zaveznike za pomoč pri odvračanju ruskih napadov.
EU naj bi bil na kratko v stiku s Kremljem
Urad predsednika Evropskega sveta Antonia Coste je bil v zadnjih tednih na kratko v stiku s Kremljem s ciljem, da bi odprli komunikacijske kanale. V EU-ju so se sicer v zadnjem času okrepile razprave o morebitnih pogovorih z Moskvo o končanju vojne v Ukrajini. “V zadnjih nekaj tednih so bili vzpostavljeni kratki stiki na diplomatski ravni za odprtje komunikacijskih kanalov, vendar se o vsebini ni razpravljalo,” je dejal neimenovan evropski uradnik.
Razprave o ponovni vzpostavitvi komunikacije Evrope z Moskvo so se okrepile sredi zastoja v prizadevanjih ZDA za končanje vojne v Ukrajini.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se bo v četrtek pridružil voditeljem držav članic EU-ja na srečanju v Bruslju, si medtem prizadeva, da bi Evropa pri tem igrala dejavnejšo vlogo.
“V vsakem prihodnjem scenariju ima EU posebne interese, ki jih bo treba braniti, zato je pomembno, da so z Rusijo vzpostavljeni diplomatski kanali,” je dejal uradnik EU-ja. In dodal: “EU ni posrednik, podpira pa Ukrajino v njenih prizadevanjih za dosego pravičnega in trajnega miru.”
Kot je še povedal, se Costa “tesno usklajuje” z voditelji 27 držav članic glede morebitnega sodelovanja z Rusijo in “vprašanj, o katerih se bo razpravljalo, ko bo prišel pravi trenutek”. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Kaja Kallas je pred kratkim dejala, da mora Evropa k pogovorom z Rusijo pristopiti enotno. Hkrati je poudarila, da “EU ne bo nikoli nevtralen posrednik med Rusijo in Ukrajino”.
Ruski predsednik Vladimir Putin je izrazil pripravljenost na pogovore z EU-jem in kot najprimernejšega sogovornika označil nekdanjega nemškega kanclerja Gerharda Schröderja, kar so v Bruslju zavrnili.
Vojna v Ukrajini traja že več kot štiri leta. Foto: Reuters
G7 za zmanjšanje odvisnosti od Kitajske pri oskrbi s kritičnimi surovinami
Voditelji držav G7 so se na vrhu zavzeli tudi za zmanjšanje odvisnosti od Kitajske pri oskrbi s kritičnimi surovinami. Delež kitajskih surovin bi se moral do leta 2030 zmanjšati na 60 odstotkov, nato pa čim prej na 50 odstotkov, so zapisali v skupni izjavi.
“Odvisnost od Kitajske pri kritičnih surovinah bi se morala do leta 2030 zmanjšati na raven pod 60 odstotkov, nato pa bi se morala postopno še naprej zmanjševati z ambicijo, da čim prej dosežemo 50 odstotkov.”
Kot partnerska država je izjavo podprla tudi Avstralija.
Kitajska je vodilna svetovna dobaviteljica kritičnih surovin oziroma redkih zemelj, predvsem EU in ZDA pa so močno odvisni od njihovega uvoza. Te surovine so bistvene za sodobno tehnologijo, vključno s pametnimi telefoni, vetrnimi turbinami, električnimi vozili in vojaško opremo.
Kljub obsežnim omejitvam, ki jih je uvedla sama v času zaostrovanja trgovinskih odnosov z ZDA, je Kitajska lani izvoz redkih zemelj medletno povečala za 12,9 odstotka, na 62.585 ton.
Poleg tega so voditelji držav G7 danes pozvali velika tehnološka podjetja, naj razvijejo orodja za zagotovitev varnosti mladoletnikov na spletu. “Ponudnike digitalnih storitev pozivamo, naj razvijejo in uporabljajo tehnologijo in sisteme, ki zagotavljajo varne, zaščitene in starosti primerne izkušnje,” so navedli v skupni izjavi.
Sprejeli so jo po delovnem kosilu z nekaterimi vodilnimi predstavniki panoge, med katerimi sta bila prvi mož ameriške družbe OpenAI, pod okrilje katere sodi klepetalni robot ChatGPT, Sam Altman in izvršni direktor družbe Anthropic Dario Amodei.
Vse več strokovnjakov namreč opozarja, da so mladoletniki na spletu izpostavljeni vse več škodljivim vsebinam. Mehanizmi, ki naj bi jim preprečevali dostop, pogosto ne delujejo oziroma jih je preprosto zaobiti.
G7 enotno podprl Ukrajino
Oglas