Letošnji povprečni dosežek učencev tretjega razreda pri slovenščini pa je bil s 40,46 odstotka pod pričakovanim rezultatom, lani je bil 46,95 odstotka. (Slika je simbolična.) Foto: BoBo
Predsednik Državne komisije za vodenje NPZ-ja Janez Vogrinc je na novinarski konferenci pojasnil, da so nacionalni preizkusi znanja pripravljeni na takšen način, da so pričakovani dosežki okrog 50 odstotkov. Letošnji povprečni dosežek učencev tretjega razreda pri slovenščini pa je bil s 40,46 odstotka pod pričakovanim rezultatom, lani je bil 46,95 odstotka. Povprečni dosežek pri matematiki je bil 57,06 odstotka (lani 55,99 odstotka), a je preizkus pokazal, da več kot polovica učencev ne reši besedilne naloge iz vsakdanjega življenja.
Oglas
“Tudi mednarodne raziskave znanja nas v zadnjem obdobju močno opozarjajo na to, da imajo naši učenci težave z bralno pismenostjo. Te težave se ne odražajo samo pri slovenščini, ampak se dejansko odražajo pri vseh predmetih, torej tudi pri matematiki, kjer gre za besedilne naloge, kjer morajo učenci bodisi prebrati daljše navodilo, da sploh razumejo, kaj je treba narediti, kjer morajo iz besedila izluščiti podatke in potem s temi podatki nekaj narediti. Tukaj imajo naši učenci zelo hude težave,” je opozoril Vogrinc.
V šestem razredu so letošnji dosežki pri večini predmetov v intervalu desetletnega povprečja, izjema je madžarščina, kjer je letošnji dosežek najnižji, a gre po Vogrinčevih besedah za zelo majhno število učencev, ki pišejo preizkus, zato je treba biti pri posploševanju previden. Med dosežki šestošolcev je izpostavil velik standardni odklon pri angleščini, kar nakazuje na zelo velike razlike v znanju, je pojasnil.
Velike razlike v znanju angleščine se po Vogrinčevih pojasnilih kažejo tudi pri devetošolcih. Njihov letošnji povprečni dosežek je bil sicer tudi najnižji v desetletnem povprečju, pri čemer povprečni dosežki pri angleščini v 9. razredu padajo že nekaj let, je pojasnil Vogrinc. Po Vogrinčevih besedah je bil tudi dosežek devetošolcev pri kemiji najnižji kot kadarkoli doslej.
Slabi izidi nacionalnega preverjanja znanja
Drugo leto zapored se dosežek devetošolca lahko upošteva tudi kot del meril za vpis v srednjo šolo
Letos je bil drugo leto zapovrstjo NPZ obvezen v 3. razredu, prav tako v prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom v 6. in 9. razredu in vse za učence priseljence iz drugih držav v 9. razredu. Dosežki NPZ-ja so ob koncu 3. in 6. razreda zapisani v prilogi k spričevalu, ob koncu 9. razreda pa v spričevalu. Drugo leto zapovrstjo se lahko dosežek učenca v 9. razredu upošteva tudi kot del meril za vpis v srednjo šolo, je še pojasnil Vogrinc.
Premik izvedbe NPZ-ja v marec je po Vogrinčevih besedah omogočil, da lahko šole vse informacije in tudi navodila predmetnih komisij glede na analizo dosežkov učencev dobijo še pred zaključkom šolskega leta in lahko na osnovi tega tudi načrtujejo delo v naslednjem šolskem letu.
Cankar iz Državnega izpitnega centra: Izvedba letošnjega NPZ-ja je bila uspešna
Direktor Državnega izpitnega centra Gašper Cankar je letošnjo izvedbo NPZ-ja označil kot zelo uspešno. Učenci so odpisali skoraj 168.000 preizkusov, udeležba je bila v 3. in 6. razredu nekaj več kot 95-odstotna, v 9. razredu pa pri slovenščini in matematiki več kot 98-odstotna. Med tretješolci so za 2,3 odstotka preizkusov prejeli zahtevo za ponovno vrednotenje, med šestošolci za 7,5 odstotka, med devetošolci pa za 10,9 odstotka, kar je nekoliko več kot lani, uspešnost ponovnega vrednotenja pa je okoli dve tretjini, je pojasnil Cankar. Starši si lahko po njegovih besedah ovrednotene preizkuse in tudi dodatno informacijo pri posameznem predmetu ogledajo na portalu še do 30. septembra.
Kakšni so izidi NPZ-jev?
Vogrinc: Preizkusi niso bili prezahtevni
Vogrinc je ob tem zatrdil, da analize niso pokazale, da bi bili letošnji preizkusi prezahtevni, kar se je v preteklosti kdaj pokazalo, niti da bi bili predolgi. Iz preizkusov ne izhaja, da učenci, denimo, ne bi izpolnili zadnjih nalog ali da bi bile te rešene slabše ali bolj površno, se pa strinja, da imajo učenci težave s koncentracijo ali celo delovnimi navadami. A to po njegovih besedah ni težava preizkusa ali šole, temveč “dejansko celotne družbe”.
Dotaknili so se tudi kritik, da rok za prenos prijav na drugo šolo za devetošolce poteče, preden prejmejo rezultate morebitnih ugovorov na dosežek NPZ-ja. Državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino Mojca Škrinjar je pojasnila, da je s tem seznanjena in da bodo to preučili.
Ob tem pa je spomnila, da imajo v koalicijski pogodbi zavezo o spremenjeni vlogi NPZ-ja in mature. Če dosežek NPZ-ja ne bi vplival na vpis v srednjo šolo, potem te težave ne bi bilo, je dodala. “Prvoten in bistven namen NPZ-ja je pokazati šoli in učencu, kje so s kakovostjo,” je poudarila. Potrdila je, da razmišljajo o tem, da NPZ ne bi več štel kot eno od meril za vpis v srednjo šolo, a je treba o tem opraviti še “temeljito razpravo z deležniki”.
Oglas