Že drugi teden zapored je Govorni pomočnik v znamenju nogometa. Foto: EPA
Naglašena samoglasnika e in o, razen v položajih e pred r in j ter o pred v in u̯, iz vseh jezikov tradicionalno prevzemamo kot ozka (z nekaterimi izjemami, a o teh kdaj drugič (za okus pa tudi na koncu)). Zdi se, da se načelno pravilo prevzemanja z ožino zaradi vse večjega stika z angleščino najhitreje rahlja ravno pri tem jeziku. Pretresanje izgovornih sprememb in sprejemanje teh v knjižno normo je pred izidom novega pravopisa v rokah jezikoslovcev, v tokratnem članku pa opozarjamo na ustaljene podomačene izgovore, ki so v slovenske govorce (bolj ali manj) trdno zasidrani – predvsem pri znanih zemljepisnih imenih in osebnostih.
Oglas
Ob primerih nekaterih prizorišč svetovnega nogometnega prvenstva, ki poteka tudi v ZDA in Kanadi, poglejmo, na kaj je pozoren Govorni pomočnik.
Zanimivo, na koliko razlik v primerjavi z izvirnim angleškim izgovorom lahko opozorimo pri enem samem kratkem, slovenskim govorcem povsem domačem krajevnem imenu:
Toronto [torónto] v Torontu [toróntu]
Prvi o izgovorimo, ni polglasnik; drugi o je ozek, ne širok; soglasnika t in r izgovorimo jasno, »po slovensko«, prav tako končnico o (ni ou̯). Uveljavil se je izgovor po črki.
S podomačenim izgovorom imena je torej povezana tudi ožina. Poleg tega pri prevzemanju v slovenščino črko o navadno izgovarjamo kot o, čeprav je izvorno izgovorjena kot polglasnik. Pri spodnjih primerih je tako izgovor o v sestavini -ton odstopanje, povezano s podomačenim izgovorom imena. Govorjeni polglasnik za pisani o v izglasju v celoti vokaliziramo, kar vpliva tudi na sklanjanje – o ostane v zapisu in izgovoru.
Boston [bóston] v Bostonu [bóstonu]
Houston [hjúston] v Houstonu [hjústonu]
Tak primer je še npr. Washington.
Pomislimo tudi na priimek Clinton [klínton]; v slovenskih besedilih ga ne krajšamo v klintən, klíntna.
Pa angleški a? Kdaj v slovenskem knjižnem jeziku v izgovoru ohranjamo a, čeprav Američani in Kanadčani izgovorijo e? Predvidljivost izgovora a-ja glede na položaj v besedi bo podrobno razčlenil novi pravopis, v spodnjih primerih pa spet govorimo o ustaljenosti:
Atlanta [atlánta] v Atlanti [atlánti]
Dallas [dálas] v Dallasu [dálasu]
Kansas City [kánzas síti] v Kansas Cityju [kánzas sítiju]
Izgovor črke a z a tako še pri npr. Indiana, Louisiana, Montana, San Francisco, Vancouver.
Podomačena izgovarjava je zapisana v slovenskih slovarjih in leksikonih in tako govorcem načeloma blizu. Na take primere se lahko spomnimo tudi ob morebitnih dilemah pri prevzemanju malo manj znanih imen v slovenščino. Hitro se lahko začnemo vrteti okoli tega, kaj je komu čudno in kaj komu naravno. Takrat nam je lahko v pomoč sistem.
V razmislek: Kako bi, ko govorite slovensko, izgovorili angleška imena Donald, Ronald, Robert? Pa priimek ameriške alpske smučarke Lindsey Vonn? Bi ameriškemu mestu Chicago v izgovoru pritaknili -ou̯? Je jazz/džez za vas [džéz] ali [džêz]? Nogometaši na prvenstvu igrajo tudi v Miamiju in Seattlu. Kako bi izgovorili fonem e v [majemi] in [sijetəl]? Preverite, kako svetuje Govorni pomočnik, ali nam pišite na govornipomocnik@rtvslo.si. Ob zavedanju, da se z Govornim pomočnikom ne učimo tujega jezika, ampak pravil, kako tuje glasove približamo slovenskemu (oblikoslovnemu) sistemu.
Govorni pomočnik, ki nastaja na RTV Slovenija, je rastoča spletna zbirka besed s posnetki izgovorov, namenjena vsem, ki javno nastopajo ali pa jih zanima slovenska zborna izreka.
Oglas