Ljubljansko letališče je za številne tuje obiskovalce prvi stik s Slovenijo. Prav zato je pomembno, da že ob prihodu dobijo občutek, da prihajajo v varno in urejeno državo, kjer jih ne bodo pričakali zavajanje, goljufije ali dragi turistični nategi. A izkušnja slovenske potnice, ki je po pristanku na Brniku čakala avtobus za Ljubljano, je bila neprijetna. Na lastne oči se je prepričala o nategunskih praksah posameznih taksistov.
Taksist jih je prepričeval, da avtobus ne obstaja
Potnica je v nedeljo okoli 20. ure priletela na Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, nato pa čakala avtobus proti Ljubljani. Kot je pojasnila, vožnja z avtobusom od letališča do Ljubljane stane tri evre, vozovnico pa je mogoče kupiti na avtobusu z gotovino ali kartico. »Deset minut pred odhodom avtobusa je do postaje pristopil taksist in v polomljeni angleščini prepričeval tujce, da avtobus ob 20.31 ne vozi, ne obstaja,« je navedla. Po njenih besedah je bil na postaji objavljen vozni red, na katerem je jasno pisalo, da avtobus odpelje ob 20.31. »Večina potnikov taksistu ni verjela. Zasmilila se mi je družina z dojenčkom, ki mu je skoraj nasedla, in mama je bila precej prestrašena. Bus je prišel,« je dodala.
Potnike je pozvala, naj bodo previdni: »Posredujte to informacijo prijateljem in znancem, ki bodo potovali na ljubljansko letališče Jožeta Pučnika in uporabljali javni prevoz. Naj ne nasedajo takšnim zavajajočim informacijam.« Če je taksist namenoma zavajal potnike, je takšna praksa zagotovo nesprejemljiva. Pojasnila je, zakaj voznika ni prijavila policiji ali ga fotografirala. »Do odhoda avtobusa je bilo deset minut in bala sem se, da bi ga zamudila. Taksist je prišel na avtobusno postajo, ki je nekaj metrov oddaljena od postaje za taksije. Tako da nisem videla, kateri taksi je bil njegov.«
Taksist: Taksistov na črno ni veliko, večji problem so visoke cene
Vprašanja o takšnih praksah smo naslovili na taksi službe. Zanimalo nas je, kako velik problem so danes v Sloveniji še taksisti na črno oziroma posamezniki, ki na nepošten ali zavajajoč način pridobivajo potnike, ali prejemajo prijave zaradi oderuških cen in zavajanja ter ali se isti posamezniki kljub globam vračajo k enakim praksam.
Odgovoril nam je sogovornik iz dejavnosti avtotaksi prevozov, ki problematiko dobro pozna, vendar zaradi poslovnih razlogov ne želi biti imenovan. Po njegovih ocenah v Sloveniji danes ni veliko taksistov na črno. »Večina voznikov, ki opravljajo taksi prevoze, je registriranih in dejavnost opravlja zakonito. Pogosteje se pojavljajo primeri zelo visokih cen za relativno kratke razdalje,« je pojasnil.
Kot pravi, je glavni problem pomanjkanje nadzora. Mestna občina Ljubljana je določila najvišje dovoljene tarife za avtotaksi prevoze, vprašanje pa je, »kako učinkovito se te omejitve dejansko nadzirajo v praksi. Čeprav pravila obstajajo, imajo potniki pogosto občutek, da nadzor ni zadosten.«
Kot najbolj izpostavljene lokacije, kjer obstaja največja verjetnost, da se usedete v taksi z oderuškimi cenami, taksist omenja glavno avtobusno postajo, klinični center in polikliniko, Šubičevo ulico ponoči ter letališče.
Vožnja z avtobusom od letališča do Ljubljane stane okoli tri evre, s taksijem pa po rednem ceniku približno 45 evrov. A po navedbah številnih potnikov naj bi nekateri za isto pot zaračunavali tudi 70 ali 80 evrov. Takšne prakse naj bi bile povezane z ožjimi skupinami taksi prevoznikov, ki z visokimi cenami izkoriščajo predvsem turiste. FOTO: Dejan Javornik, Delo
Prijave dobivajo pogosto
Sogovornik pravi, da prijave potnikov zaradi zavajanja, previsokih cen ali drugih nepravilnosti prejemajo razmeroma pogosto, vsako prijavo pa preverijo. Ker imajo v sistemu sledljivost vozil in opravljenih voženj, skušajo skupaj z oškodovanimi potniki zbrati čim več podatkov o vozilu, vozniku, času in kraju prevzema. Na podlagi tega ugotovijo, ali je bil v dogodek vpleten njihov voznik. »V dosedanjih primerih smo ugotovili, da kršitelji praviloma niso bili naši vozniki, temveč posamezniki, ki so delovali na prostem trgu brez ustrezne identifikacije ali mimo organiziranih taksi služb,« je dejal.
V takšnih primerih potnike usmerijo na pristojne inšpekcijske službe ali policijo, po potrebi pa posredujejo informacije, ki lahko pomagajo pri identifikaciji storilca.
»Na letališču je takšno ravnanje prisotno že vrsto let«
Sogovornik posebej opozarja, da so domnevne zavajajoče prakse na območju Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana po njegovih opažanjih prisotne že dlje. »Takšno ravnanje posameznih taksistov je žal prisotno že vrsto let. Čeprav pravila upravljavca letališča prepovedujejo aktivno novačenje potnikov in zavajanje glede drugih oblik prevoza, se v praksi nadzor nad tem izvaja zelo omejeno,« je povedal.
Kot pravi, se na družbenih omrežjih redno pojavljajo opozorila potnikov o domnevnih zavajajočih praksah. Pri teh naj bi bili predvsem tuji obiskovalci deležni netočnih informacij o avtobusnih povezavah, cenah prevozov ali drugih možnostih nadaljevanja poti. »Takšna ravnanja škodujejo ugledu slovenskega turizma in prevozniške dejavnosti,« poudarja.
Opozarja, da takšnih praks ne gre pripisovati vsem taksistom. »Posebej je treba poudariti, da se omenjene prakse ne nanašajo na vse taksiste, temveč predvsem na posamezne voznike in prevoznike, ki imajo sklenjene pogodbe za opravljanje dejavnosti na območju letališča.« Prav od teh izvajalcev bi potniki po njegovem mnenju pričakovali najvišjo raven profesionalnosti, saj delujejo na uradnih taksi postajališčih letališča. »Zato bi moral biti nadzor nad njihovim delovanjem še posebno dosleden in učinkovit.«
Do Ljubljane tudi 70 ali 80 evrov
Na letališču je za taksije po besedah taksista na voljo 42 parkirnih prostorov, za katere prevozniki plačujejo visoke letne stroške. Kljub temu se po njegovih navedbah pojavljajo primeri, ko so predvsem tuji potniki deležni zavajajočih informacij ali pa jim je ponujena vožnja po bistveno višji ceni od pričakovane. Pri razpisih za pridobitev dovoljenja za delo na letališču morajo ponudniki predložiti cenike, na podlagi katerih se izbirajo izvajalci. A v praksi naj bi se po njegovih opažanjih dogajalo, da dejanske cene odstopajo od navedenih. »Po navedbah številnih potnikov se vožnje do Ljubljane zaračunavajo tudi po 70 ali 80 evrov, čeprav so v predloženih cenikih navedeni precej nižji okvirni zneski,« pravi sogovornik. Ceniki kažejo, da bi bilo treba za to pot praviloma odšteti okoli 45 evrov.
Potniki po njegovem pogosto nimajo možnosti preveriti, ali je zaračunana cena skladna z objavljenimi pogoji. Težava je tudi izbira poti, saj nekateri vozniki po njegovih navedbah ne uporabljajo najkrajše trase do Ljubljane, kar lahko vpliva na končno ceno prevoza. »V preteklosti so se pojavljali tudi očitki, da so bile uporabljene daljše poti, kar je potnikom povzročilo dodatne stroške,« je dodal.
Nadzora je premalo, pravila naj bodo enaka za vse
Na vprašanje, ali so nadzor in sankcije dovolj učinkoviti, taksist odgovarja, da je nadzora premalo. Kot primer navaja prihod tujih prevoznih platform oziroma podjetij, ki so v zadnjem letu začela delovati na slovenskem trgu. Po njegovih opažanjih se tudi pristojni organi sprašujejo, kako učinkovito nadzirati njihovo poslovanje in voznike, ki delujejo v njihovem sistemu. »Posledično nastaja neenak položaj na trgu, saj domače prevoznike redno kontrolirajo in imajo predpisane obveznosti, medtem ko je nadzor nad nekaterimi tujimi ponudniki in njihovimi vozniki precej otežen,« opozarja. Po njegovem mnenju bi morala biti pravila poslovanja in nadzor enaki za vse ponudnike prevozov ne glede na to, ali gre za domače ali tuje podjetje. »Le tako je mogoče zagotoviti pošteno konkurenco ter ustrezno zaščito potnikov,« pravi.
Kot taksist z dolgoletnimi izkušnjami meni, »da bi bilo treba zagotoviti učinkovitejši nadzor nad spoštovanjem pravil, redne kontrole dejansko zaračunanih cen v primerjavi s ceniki, večjo preglednost cen za potnike ter boljše informiranje o vseh možnostih prevoza z letališča. Le tako bo mogoče zagotoviti pošteno konkurenco med prevozniki in ohraniti zaupanje domačih ter tujih potnikov.«