Andraž Grahek. Foto: BoBo
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Evropska centralna banka je prejšnji teden po treh letih zvišala obrestne mere. Da se te na slovenskih bankah navadno čez noč prevedejo v dražja posojila, ne pa tudi v višje obrestni na depozite, opozarjajo tako v Banki Slovenije kot tudi številni poznavalci. Če Banka Slovenije razen “moralnega prepričevanja” nima na voljo drugih ukrepov, se utegne slovenskim bankam zgoditi konkurenca tujih digitalnih bank – marsikateri Slovenec je tja zaradi ugodnejših pogojev že prenesel svoja sredstva. Katere so pasti in priložnosti, smo se v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjali s finančnim analitikom Andražem Grahkom, direktorjem in partnerjem v podjetju Capital Genetics.
Oglas
Prejšnji teden je Evropska centralna banka po treh letih zvišala obrestne mere za četrt točke. Referenčna mera je zdaj 2,25. Višje obrestne mere prebivalci najprej občutimo pri posojilih. Kot pravi Grahek, je opazil, da so naše banke že malce prilagodile ponudbo. “Takojšnji učinek imajo posojila s spremenljivo obrestno mero zaradi tega, ker se ta vedno vežejo na medbančno obrestno mero EURIBOR. Ta se je začela zviševati že v pričakovanju tega povišanja in pričakovati je, da bi kakšno zvišanje lahko sledilo poleti.” Pri fiksnih obrestnih merah se to po njegovem odraža drugače, saj je sploh pri stanovanjskih posojilih ročnost daljša. “Eno takšno taktično zvišanje malce manj vpliva na pogled, kje bodo obrestne mere na 20, 30, 15 ali 10 let. Malo že vpliva, a ne veliko.” Grahek ob tem poudarja, da se je pri nas v zadnjih letih ob ponudbi dokaj ugodnih fiksnih obrestnih mer sestava stanovanjskih posojil zelo spremenila. Večina ima tako zdaj fiksno obrestno mero.
V Banki Slovenije za zdaj računajo predvsem na moralno prepričevanje bankirjev, da bi politiko ECB bolj enakomerno prenesli na obe plati kovanca. Foto: Žiga Živulović jr./BoBo
Banke tako rekoč čez noč prilagodijo obrestne mere pri posojilih, tudi Banka Slovenije pa opozarja, da so zelo počasne pri obrestih na depozite ali pa jih celo ne prilagodijo. Slovenci imamo tako v bankah približno 30 milijard evrov sredstev, večinoma na vpogled, ki neobrestovana in ob inflaciji izgubljajo vrednost. “Po mojem se banke tukaj ne bodo premaknile, dokler se ne zgodi vesoljni potres, ki bo spremenil cel poslovni model. To tudi neformalno priznavajo, če koga kaj vprašaš.” Kot dodaja Grahek, se banke malce prilagajajo pri vezanih vlogah. “Tam se potem začnejo obrestne mere pri 0,1 odstotka, počasi gre proti pol odstotka in več, recimo na šest mesecev.”
Včasih katera od bank želi aktivno zbirati depozite prebivalstva in začasno ponuja malce višjo obrestno mero, a Grahek svari, da je tu potrebna posebna pozornost, ker je včasih to vezano na nakup drugega produkta. “Za 12 mesecev vam recimo ponudijo 4-odstotno obrestno mero, ampak morate hkrati enak znesek vložiti v neki investicijski sklad, ki ga ponujajo. To pa ni preprosta ponudba, ker s tem sprejemate tudi tveganja. In če nismo zelo pozorni, hitro razumemo narobe.”
Kako odpraviti razliko pri obrestnih merah za posojila in za depozite?
Gre pri različnem obrestovanju posojil in depozitov le za kovanje dobičkov bank ali je to razlikovanje upravičeno? Kot pravi Grahek, nam bodo v naših največjih bankah najverjetneje odgovorili, da je javna korist v tem, da imamo cenejša posojila kot drugje v EU-ju, kjer banke tradicionalno plačujejo obresti tudi na tekoča denarna sredstva (sicer ne prav vse). “Dejstvo je, da lahko banke na tako majhnem trgu, kot je naš, sploh ker imamo visoko koncentracijo tržnega deleža v dveh bankah, uveljavljajo svojo moč bolj prosto kot na bolj konkurenčnem trgu. In to je v njihovem interesu. Zakaj bi zviševali obrestne mere depozitom, če tako lažje nadzorujejo obrestno maržo?” Ker je več posojil fiksnih, to banke še manj spodbuja v to smer.
Kot pravi Grahek, je to vprašanje tudi za regulatorja. Toda v Banki Slovenije pravijo, da za zdaj računajo predvsem na moralno prepričevanje bankirjev, da bi politiko ECB bolj enakomerno prenesli na obe plati kovanca. Kot pravi Grahek, bo tu zelo pomemben pritisk javnosti. “Poiščite način za varne naložbe, kjer lahko nekaj dobite za denar, ki ga imate na računu. Ga lahko vežete pri svoji lastni banki? Poglejte vsaj ponudbo, ne bodite leni.”
Digitalne platforme, kot sta Revolut in Trade Republic, predvsem pri “digitalni” generaciji že predstavljata konkurenco klasičnim bankam. Foto: EPA
Digitalne platforme – konkurenca, ki jo potrebuje naš bančni sistem?
Kot pravi Grahek, obstaja veliko alternativ vezavi sredstev v bankah, in te niso nujno konkurenca klasičnemu bančnemu sistemu, ampak so mu lahko komplementarne, na primer digitalne platforme. “Digitalne platforme imajo licence in s tem enaka jamstva kot klasične banke. Tja lahko vložite tudi manjša sredstva in prejemate obresti. Zakaj? Ker je njihov poslovni model drugačen. Namenjen je predvsem uporabnikom, ki želijo varčevati in plemenititi svoja sredstva, ne pa recimo pridobivati posojil.”
Tako imenovane neo banke in druge platforme, ki ponujajo te storitve, so pri nas že precej priljubljene, predvsem pri generacijah, ki so, kot pravi Grahek, odraščale z internetom in mobilnim telefonom v roki.
“Revolut je, na primer, ena izmed največjih evropskih bank, ki deluje praktično v vseh evropskih državah in ponuja bančne račune, plačila, zraven pa tudi različne druge možnosti, kot so varčevanje in v nekaterih državah v prihodnosti razmišljajo tudi o ponudbi posojil prebivalstvu.” Razlika v primerjavi z lokalnimi bankami je, da gre za panevropsko banko, ki je tudi zelo velika. Zato postaja tudi konkurenca. “Prvo zdravilo za sistem je konkurenca. Če je pravilno regulirana, če je poštena, je konkurenca zdrava za stranke.”
Med najbolj priljubljenimi platformami pri nas je še N26, ki ima nemško bančno licenco (Revolut jo ima v Združenem kraljestvu, po brexitu pa so jo morali pridobiti tudi od ECB; nadzira jo litovska centralna banka), pa tudi platforma Trade Republic, ki je namenjena predvsem plemenitenju premoženja. “Vse te platforme ponujajo različne obrestne mere na tekoča sredstva. Trade Republic, na primer, ponuja enako obrestno mero na tekoče sredstvo, kot jo ima v danem trenutku ECB. Tako so zdaj, ko jo je ECB zvišala na 2,25, svojim uporabnikom na tekoča sredstva do 50 tisoč evrov ponudili takšno obrestovanje. S tem nekako izzivajo tradicionalne banke.”
Varnost depozitov na digitalnih platformah
Vse tri zgoraj omenjene digitalne platforme imajo bančno licenco znotraj evrskega sistema, kar pomeni enak sistem jamstev za vloge kot pri tradicionalnih bankah, tudi NLB ali OTP. Tveganja so po Grahkovih besedah lahko bolj operativna. “Recimo dejstvo, da nimamo podpore v slovenskem jeziku, da nekatere uporabljajo umetno inteligenco za podporo … Te banke tudi zelo hitro rastejo, hitro pridobivajo veliko uporabnikov in to pomeni, da so predvsem protokoli pri pranju denarja zelo dosledni. Tako se je že zgodilo, da so kakšnemu uporabniku zaprli račun, ker je nehote padel v algoritem pranja denarja prek neke mikrotransakcije ženi ali sinu … To pa pomeni samo, da regulator opravlja svoje delo.”
Vabljeni, da se naročite na podkast Ob osmih.
Andraž Grahek: Konkurenca je najboljše zdravilo za nizke obresti na prihranke
Oglas