Ameriški obrambni minister Pete Hegseth in generalni sekretar Nata Mark Rutte. Foto: Reuters
Obrambni ministri Nata se sestajajo na zadnjem zasedanju pred julijskim vrhom voditeljev članic zavezništva v Ankari. V ospredju obeh srečanj bosta krepitev obrambnih izdatkov članic in podpora Ukrajini.
Oglas
Hegseth je ob začetku pogovorov dejal, da mora biti osnova Nata trdo vojaško zavezništvo, ob tem pa se je znova obregnil ob države, ki po mnenju ZDA ne prispevajo dovolj v proračun zavezništva. “ZDA bodo tako v javnih kot zasebnih pogovorih odkrito govorile o državah, ki morajo izpolniti svoje zaveze. Obstaja namreč nekaj držav, ki se morajo bolj potruditi, da uresničijo cilje. To se mi zdi zelo pomembno, saj morajo biti prijatelji iskreni med seboj,” je dejal.
Hegseth je nato na samem zasedanju napovedal, da bo Pentagon pregledal in preučil razporeditev ameriških sil in oporišč v Evropi. Kot je napovedal, bo pregled trajal “do šest mesecev, morda pa tudi manj”.
Hegsetha je v Bruslju sprejel generalni sekretar zavezništva Mark Rutte, ki je že v sredo opozoril, da so se zaveznice v preteklosti preveč zanašale na ZDA. Washington je maja države članice Nata obvestil, da bo omejil svoj vojaški prispevek Natu, saj od evropskih držav pričakuje, da bodo prevzele večjo odgovornost za lastno konvencionalno obrambo. Po poročanju ameriških in nemških medijev zmanjšanje prispevka med drugim vključuje tretjino od 150 ameriških lovcev f-15 in f-16, namenjenih Natu, letala za oskrbo z gorivom, brezpilotnike, podmornico, ki lahko izstreli manevrirne rakete, in več bojnih ladij.
Sorodna novica
Obrambni minister Hajdinjak ocenjuje, da se bodo izdatki za obrambo povišali za okoli 300 milijonov
Rutte zaradi zmanjšanja prispevka ZDA ni zaskrbljen
Rutte je ob začetku pogovorov dejal, da zmanjšanje ameriške vojaške opreme, ki jo dajejo Natu, že velja. “Kljub temu pa gre le za načrte. Če bi izbruhnila vojna, bi vse zaveznice, vključno z ZDA, naredile vse, kar je v njihovi moči, da bi se lahko podali v boj,” je dejal. Ob tem je zatrdil: “Res smo v dobrem položaju.”
Rutte je v sredo zagotovil, da se ZDA s tem ne umikajo od zaveznic, že prej pa je trdil, da umik več tisoč ameriških vojakov iz Evrope ne bo škodil evropski obrambi.
Rutte je v sredo tudi dejal, da od članic pričakuje, da bodo predstavile jasne, konkretne in kredibilne načrte, kako nameravajo doseči cilj zvišanja proračunskih izdatkov za varnost in obrambo na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) do leta 2035, kot so se dogovorile pred enim letom v Haagu.
Številne ta cilj po njegovih besedah že zasledujejo, saj so evropske članice in Kanada lani za naložbe neposredno v obrambo porabile 90 milijard dolarjev več kot leta 2024. Velika večina je zanje tudi namenila dva odstotka BDP-ja, kot so se dogovorile že pred leti. Niso pa tega storile Slovenija, Češka in Albanija, je povedal Rutte.
Nemški obrambni minister Boris Pistorius je pred zasedanjem posvaril pred hitrim umikom ameriških zmogljivosti iz Evrope, ne da bi bilo jasno, kdaj jih bo mogoče nadomestiti. “Na splošno bomo lahko veliko stvari nadomestili. Toda potrebujemo še malo več časa, in to
je jasno sporočilo,” je poudaril.
Ministri bodo v okviru priprav na vrh Nata, ki bo čez tri tedne v Turčiji, govorili še o povečanju proizvodnih zmogljivosti in nadaljnji podpori Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo.
Oglas