Poudarki dneva:
14.25 Francoski tanker po dogovoru med ZDA in Iranom preplul Hormuško ožino
13.15 Izrael prekinil stike s Kallas zaradi domnevne primerjave z apartheidom
12.05 Švica naj bi v petek gostila pogovore med Iranom in ZDA
11.35 Kaj prinaša dogovor med ZDA in Iranom za končanje vojne?
6.42 Ameriški in iranski predsednik podpisala dogovor za končanje vojne
14.25 Francoski tanker po dogovoru med ZDA in Iranom preplul Hormuško ožino
Tanker z utekočinjenim zemeljskim plinom, ki pluje pod francosko zastavo, je danes zapustil Perzijski zaliv in preplul Hormuško ožino, izhaja iz podatkov platforme za sledenje. Tanker je ožino preplul po podpisu sporazuma o koncu vojne med ZDA in Iranom, ki je utrl pot ponovnemu odprtju te ključne plovne poti za energente iz držav Bližnjega vzhoda.
Tanker Mraikh, ki je v lasti hčerinske družbe norveškega podjetja Knutsen OAS Shipping, je prvo tovrstno plovilo pod francosko zastavo, ki je preplulo ožino od začetka konflikta 28. februarja, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Prevažal je 76.535 ton utekočinjenega zemeljskega plina, ki ga je natovoril v Katarju in je bil namenjen v pristanišče Qasim v Pakistanu, izhaja iz podatkov platforme MarineTraffic, ki jo upravlja podatkovno podjetje Kpler in sledi tovornim ladjam.
Ladja se je začela premikati zgodaj zjutraj po lokalnem času, približno ob enakem času, ko je bila objavljena novica, da je ameriški predsednik Donald Trump podpisal memorandum, s katerim se je Teheran zavezal k takojšnjemu ponovnemu odprtju ožine.
Po podatkih Kplerja je od začetka konflikta zaliv s tovorom zapustilo le 15 ladij za prevoz utekočinjenega zemeljskega plina, vključno z Mraikhom. Vse so prevažale bodisi katarski utekočinjeni zemeljski plin bodisi utekočinjeni zemeljski plin iz Združenih arabskih emiratov.
13.15 Izrael prekinil stike s Kallas zaradi domnevne primerjave z apartheidom
Izrael prekinja stike z visoko zunanjepolitično predstavnico EU Kajo Kallas, je danes naznanil izraelski zunanji minister Gideon Sar. Odločitev je sprejel zaradi domnevne izjave predstavnice unije, v kateri naj bi ravnanje Izraela v Gazi in Zahodnem bregu primerjala z nekdanjim apartheidom v Južni Afriki, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
“Nedavno je bilo objavljeno, da je (Kallas) med svojim obiskom Mehike Izrael primerjala z rasističnim režimom apartheida, ki je obstajal v Južni Afriki. Hvaležen sem številnim izvoljenim evropskim predstavnikom, ki so obsodili to resno izjavo,” je na omrežju X zapisal Sar.
Pri tem je opozoril, da Kallas doslej ni zanikala oziroma pojasnila svoje izjave. “Zato kot zunanji minister države Izrael nimam druge izbire, kot da prekinem vsakršen stik z gospo Kallas, dokler ne umakne krvave obtožbe, ki jo je naslovila na edino judovsko državo na svetu, ki je hkrati tudi edina demokracija na Bližnjem vzhodu,” je še dodal Sar.
Foto: Reuters
Kallas je prejšnji mesec obiskala Mehiko, kjer naj bi po poročanju portala Euractiv na pogovorih za zaprtimi vrati s predstavniki vlade izraelsko ravnanje s Palestinci v Gazi in na zasedenem Zahodnem bregu primerjala z nekdanjim apartheidom v Južni Afriki.
Odnosi med Izraelom in EU so se v zadnjih letih znatno zaostrili zaradi vojne v Gazi in nasilja izraelskih naseljencev na Zahodnem bregu.
Nedavno je Kallas dejala, da bo EU na podlagi pozivov več članic preučila možnosti za omejitev trgovanja z izraelskimi naselbinami. Prav tako je opozorila, da so se nekatere članice zavzele za uvedbo sankcij proti ministru za nacionalno varnost Itamarju Ben-Gviru zaradi objave posnetka neprimernega ravnanja Izraela z aktivisti s flotilje s humanitarno pomočjo za Gazo.
12.05 Švica naj bi v petek gostila pogovore med Iranom in ZDA
Švica bo v petek predvidoma gostila prvo srečanje v okviru pogajanj o izvajanju sporazuma med ZDA in Iranom, ki sta ga v sredo podpisala predsednika obeh držav Donald Trump in Masud Pezeškian, je danes sporočilo švicarsko zunanje ministrstvo. Srečanje naj bi gostilo letovišče Bürgenstock v bližini Luzerna v osrednjem delu države.
“Trenutno ostaja veljaven načrt, da se bodo ZDA in Iran skupaj s posrednikoma Pakistanom in Katarjem ter drugimi vpletenimi državami jutri sestali v Bürgenstocku za začetna pogajanja o izvajanju sporazuma,” je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočilo zunanje ministrstvo v Bernu.
Njegov tiskovni predstavnik je po navedbah nemška tiskovne agencije dpa povedal tudi, da je srečanje predvideno za petek, a se lahko načrt kadarkoli spremenijo. Omenjeno letovišče Bürgenstock je sicer v katarski lasti.
Zaenkrat uradno ni znano, kdo bo sodeloval na pogajanjih. V skladu s prvotnimi načrti naj bi namreč dogovor danes ali v petek v Švici podpisala glavni iranski pogajalec Mohamed Bager Galibaf in podpredsednik ZDA JD Vance, kar pa sta nato že v sredo storila Trump in Pezeškian.
Z njunim podpisom je memorandum o razumevanju tudi stopil v veljavo. Trump ga je podpisal po večerji, ki jo je zanj po koncu zasedanja skupine najrazvitejših držav sveta (G7) v palači Versailles priredil francoski predsednik Emmanuel Macron. V Teheranu so medtem zgolj potrdili, da je bil dogovor dokončan s podpisom obeh predsednikov.
Sporazum med drugim prinaša odprtje za svetovno gospodarstvo izjemno pomembne Hormuške ožine. Predvideva tudi končanje ameriške blokade iranskih pristanišč, sprostitev finančnih omejitev za Iran ter njegovi zavezi, da bo razredčil zaloge obogatenega urana in ne bo pridobil jedrskega orožja.
Končni dogovor naj bi strani v roku 60 dni sklenili na nadaljnjih pogajanjih.
11.35 Kaj prinaša dogovor med ZDA in Iranom za končanje vojne?
ZDA in Iran sta v sredo sklenila dogovor o končanju vojne, znan kot memorandum o soglasju, ki med drugim prinaša odprtje Hormuške ožine, končanje ameriške blokade iranskih pristanišč, sprostitev finančnih omejitev Irana ter njegovi zavezi, da bo razredčil zaloge obogatenega urana in da ne bo pridobil jedrskega orožja.
ZDA, Iran in njune zaveznice v skladu s prvo točko memoranduma razglašajo takojšnjo in trajno prekinitev vojaških operacij na vseh frontah, vključno z Libanonom. Hkrati se zavezujejo, da ne bodo sprožili novih vojn oziroma vojaških operacij drug proti drugemu ter da bodo zagotovili ozemeljsko celovitost in suverenost Libanona.
Državi sta se glede na drugo točko tudi dogovorili, da bosta spoštovali suverenost in ozemeljsko celovitost druga druge ter se vzdržali vmešavanja v notranje zadeve.
Takoj po podpisu memoranduma bodo ZDA v skladu s četrto točko pričele odpravo pomorske blokade iranskih pristanišč, ki jo bodo v celoti odpravile v 30 dneh. V tem času bo število plovil, ki jim bodo ZDA dovolile dostop do iranskih pristanišč, sorazmerno s prometom, ki ga bo Iran ponovno vzpostavil v Hormuški ožini.
ZDA so se tudi zavezale, da bodo v 30 dneh po sklenitvi končnega sporazuma umaknile svoje sile iz bližine Irana. Končni sporazum bosta sicer strani sklenili v največ 60 dneh, a lahko rok v skladu s tretjo točko tudi podaljšata.
Teheran bo medtem po svojih najboljših močeh poskrbel za varen in brezplačen prehod trgovskih plovil za obdobje 60 dni med Perzijskim zalivom in Omanskim morjem. Promet trgovskih plovil bo stekel nemudoma, ob upoštevanju potrebe po razminiranju območja in odstranitvi drugih ovir, določa peta točka.
Iran bo tudi vzpostavil dialog z Omanom, da bi v sodelovanju z zalivskimi državami oblikoval prihodnjo upravo Hormuške ožine.
ZDA bodo v skladu s šesto točko memoranduma z regionalnimi partnerji pripravile načrt za obnovo in gospodarski razvoj Irana v vrednosti najmanj 300 milijard dolarjev. Mehanizem za izvajanje načrta bo določen v končnem sporazumu. Po poročanju britanskega BBC to sicer ne pomeni, da bodo ZDA tudi finančno sodelovale pri izvajanju načrta.
Sedma, deseta in enajsta točka memoranduma določajo, da bodo ZDA s končnim sporazumom v dogovorjenem času odpravile vse gospodarske sankcije proti Iranu, se zavezale, da bodo omogočile uporabo zamrznjenih sredstev in premoženja Irana ter od podpisa memoranduma do odprave sankcij izdajale izjeme za izvoz iranske nafte, naftnih derivatov in drugih povezanih storitev, vključno z bančnimi transakcijami.
Iran se je v osmi točki zavezal, da ne bo pridobil ali razvil jedrskega orožja. Strani sta se tudi dogovorili, da bosta rešili vprašanje iranskega obogatenega urana v skladu z mehanizmom, o katerem se bosta še dogovorili, pri čemer bo minimalna uporabljena metodologija razredčenje zalog urana pod nadzorom Mednarodne agencije za jedrsko energijo.
Do končnega sporazuma bo Iran v skladu z deveto točko ohranjal status quo glede svojega jedrskega programa. ZDA pa ne bodo uvedle novih sankcij in ne bodo razporedile dodatnih sil v regijo.
Zadnje tri točke med drugim določajo, da bo vzpostavljen mehanizem za spremljanje uspešnega izvajanja memoranduma o soglasju in prihodnjega končnega sporazuma, ki bo tudi potrjen z zavezujočo resolucijo Varnostnega sveta ZN.
6.42 Ameriški in iranski predsednik podpisala dogovor za končanje vojne
Trump je memorandum o razumevanju, o katerem sta strani dosegli dogovor pred dnevi, podpisal po večerji, ki jo je zanj po koncu zasedanja skupine držav G7 v palači Versailles priredil francoski predsednik Emmanuel Macron.
“Pravkar sem ga podpisal,” je novinarjem ob odhodu iz palače po poročanju francoske tiskovne agencije AFP potrdil Trump.
Teheran pa je potrdil, da je dogovor podpisal tudi iranski predsednik Pezeškian. Kot je dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Esmail Bagei, je bil dogovor “dokončan s podpisom predsednikov”.
Pakistanski premier Šehbaz Šarif, čigar država je posredovala pri pogajanjih med stranema, je zagotovil, da dogovor s tem stopa v veljavo. “Kot prvi korak bo islamska republika Iran takoj znova odprla Hormuško ožino, ZDA pa bodo takoj odpravile pomorsko blokado,” je zapisal na omrežju X.
V skladu z dogovorom se tudi končujejo vsi spopadi, vključno z Libanonom. Iran je pristal še na razredčenje svojega visoko obogatenega urana, medtem ko je odprava sankcij vezana na končen dogovor o iranskem jedrskem programu, za katerega dogovor predvideva 60 dni časa. ZDA naj bi tudi sprostile zamrznjena iranska sredstva, vzpostavljen pa bo še 300 milijard dolarjev vreden sklad za obnovo Irana.
V skladu s prvotnimi načrti naj bi dogovor danes ali v petek podpisala glavni iranski pogajalec Mohamed Bager Galibaf in ameriški podpredsednik JD Vance. Po navedbah Irana sedaj tovrstna uradna slovesnost ni več potrebna. Pakistanski premier Šarif je po drugi strani dejal, da se bo ta kljub temu v petek odvila v Švici, nakar se bodo začeli tehnični pogovori med stranema.