Rutte meni, da je pri prenovi zavezništva v t. i. Nato 3.0, ki se napoveduje in delno tudi že izvaja, ključno dobro načrtovanje. Foto: Reuters
“Danes sem poslušal, kako je ena zaveznica za drugo pojasnjevala, kako povečujejo vlaganja v obrambo,” je Rutte povedal na novinarski konferenci po zadnjem zasedanju obrambnih ministrov pred vrhom voditeljev članic zavezništva v Ankari, ki bo potekal sredi julija.
Oglas
“Toda tankov in raket ni mogoče ustaviti z evri in dolarji, temveč moramo denar pretvoriti v orožje,” je dodal in se zavzel za učinkovito porabo sredstev.
Vse zaveznice so se po njegovih besedah strinjale s tem, da morajo storiti več, da Nato ne bi bil pretirano odvisen od ZDA – zlasti to velja za tiste, ki so pri krepitvi obrambnih izdatkov dosegle najmanjši napredek.
Med temi je tudi Slovenija, ena od treh članic Nata poleg Češke in Albanije, ki še niso dosegle niti cilja dveh odstotkov BDP-ja.
Slovenski obrambni minister Valentin Hajdinjak, ki je danes prvič sodeloval na zasedanju s kolegi iz članic Nata, je ob prihodu v Bruselj zagotovil, da bo Slovenija do julijskega vrha Nata v Ankari pripravila konkreten načrt za zvišanje obrambnih izdatkov.
Rutte je poudaril še, da morajo evropske zaveznice in Kanada prevzeti več odgovornosti, seveda ob podpori ZDA, zveza Nato pa mora uravnotežiti obrambno infrastrukturo. Ob tem je zagovarjal stališča ZDA in ameriškega obrambnega ministra Peta Hegsetha, ki je evropskim zaveznicam na današnjem zasedanju znova namenil nekaj ostrih kritik.
“ZDA bodo odkrito govorile o državah”
Hegseth je ob prihodu na zasedanje zveze Nato v Bruslju dejal, da se mora “Nato vrniti k svojim koreninam kot nepopustljivo vojaško zavezništvo”, in dodal, da morajo nekatere države glede obrambnih izdatkov storiti več.
Po njegovih besedah mora biti osnova Nata trdo vojaško zavezništvo, ob tem pa se je znova obregnil ob države, ki po mnenju ZDA ne prispevajo dovolj v proračun zavezništva. “ZDA bodo tako v javnih kot zasebnih pogovorih odkrito govorile o državah, ki morajo izpolniti svoje zaveze. Obstaja namreč nekaj držav, ki se morajo bolj potruditi, da uresničijo cilje. To se mi zdi zelo pomembno, saj morajo biti prijatelji iskreni med seboj,” je dejal.
Hegseth je nato na samem zasedanju napovedal, da bo Pentagon pregledal in preučil razporeditev ameriških sil in oporišč v Evropi. Kot je napovedal, bo pregled trajal “do šest mesecev, morda pa tudi manj”.
Hajdinjak ocenjuje, da se bodo izdatki Slovenije za obrambo povišali za približno 300 milijonov evrov. Foto: EPA
“Nato in Ukrajina se lahko učita drug od drugega”
Rutte je glede Hegsethove napovedi, da bodo ZDA preučile prisotnost svojih sil v Evropi, dejal, da bo to dolgotrajen proces, sproti usklajen z ZDA. Zanikal je, da bi šlo za kazen za zaveznice zaradi zavračanja sodelovanja z ZDA v vojni proti Iranu.
Komentiral je tudi dogajanje v zvezi z Iranom in Hormuško ožino, pri čemer je dejal, da je približno 40 držav na čelu z Veliko Britanijo in Francijo pripravljenih sodelovati pri odstranjevanju min iz ožine. Za zdaj ni predvideno, da bi Nato pri tem igral večjo vlogo.
Ob tem je dejal, da je treba poskrbeti tako za takojšnje rešitve kot dolgoročno podporo Ukrajini. Pohvalil je tudi ukrajinske vojaške zmogljivosti in dragocene izkušnje na področju bojevanja z brezpilotnimi letalniki, pridobljene med rusko agresijo. “Nato in Ukrajina se lahko učita drug od drugega,” je dodal.
“Res smo v dobrem položaju”
Generalni sekretar Nata je že v sredo opozoril, da so se zaveznice v preteklosti preveč zanašale na ZDA.
Washington je maja države članice Nata obvestil, da bo omejil svoj vojaški prispevek Natu, saj od evropskih držav pričakuje, da bodo prevzele večjo odgovornost za lastno konvencionalno obrambo.
Po poročanju ameriških in nemških medijev zmanjšanje prispevka med drugim vključuje tretjino od 150 ameriških lovcev f-15 in f-16, namenjenih Natu, letala za oskrbo z gorivom, brezpilotnike, podmornico, ki lahko izstreli manevrirne rakete, in več bojnih ladij.
Sorodna novica
Obrambni minister Hajdinjak ocenjuje, da se bodo izdatki za obrambo povišali za okoli 300 milijonov
Ob začetku pogovorov je Rutte dejal, da zmanjšanje ameriške vojaške opreme, ki jo dajejo Natu, že velja. “Kljub temu pa gre le za načrte. Če bi izbruhnila vojna, bi vse zaveznice, vključno z ZDA, naredile vse, kar je v njihovi moči, da bi se lahko podali v boj,” je dejal. Ob tem je zatrdil: “Res smo v dobrem položaju.”
Nemški obrambni minister Boris Pistorius je pred zasedanjem posvaril pred hitrim umikom ameriških zmogljivosti iz Evrope, ne da bi bilo jasno, kdaj jih bo mogoče nadomestiti. “Na splošno bomo lahko veliko stvari nadomestili. Toda potrebujemo še malo več časa, in to
je jasno sporočilo,” je poudaril.
Rutte je v sredo dejal, da od članic pričakuje, da bodo predstavile jasne, konkretne in kredibilne načrte, kako nameravajo doseči cilj zvišanja proračunskih izdatkov za varnost in obrambo na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) do leta 2035, kot so se dogovorile pred enim letom v Haagu.
Številne temu cilju po njegovih besedah že sledijo, saj so evropske članice in Kanada lani za naložbe neposredno v obrambo porabile 90 milijard dolarjev več kot leta 2024. Velika večina je zanje tudi namenila dva odstotka BDP-ja, kot so se dogovorile že pred leti.
Oglas