Hrvaška pripravlja največjo prenovo sistema izdajanja dovoljenj za upravljanje plovil v zadnjih desetletjih. Med ključnimi novostmi sta uvedba računalniških izpitov za vse kategorije in obvezna praktična plovba za kandidate, ki želijo upravljati določene kategorije plovil.
Hrvaško ministrstvo za morje, promet in infrastrukturo pripravlja obsežno zaostritev pravil za pridobitev dovoljenj za upravljanje čolnov, jaht in drugih manjših plovil. Po poročanju hrvaškega portala Index.hr naj bi ministrstvo pripravljalo nov pravilnik, ki bi bistveno spremenil dosedanji način preverjanja znanja kandidatov.
Največ pozornosti vzbuja sprememba pri dovoljenju kategorije B, ki je med ljubiteljskimi navtiki najbolj razširjeno. Doslej je bilo mogoče to dovoljenje pridobiti le s teoretičnim izpitom, brez obvezne praktične plovbe. To pomeni, da je kandidat po uspešno opravljenem teoretičnem izpitu lahko pridobil pravico do upravljanja razmeroma velikih in zmogljivih plovil, ne da bi moral pred izpitno komisijo pokazati, da jih zna tudi dejansko upravljati na morju.
Po predlogu novega pravilnika naj bi se to spremenilo. Za vse kategorije dovoljenj naj bi uvedli računalniško opravljanje izpitov, za nekatere kategorije plovil pa tudi obvezno praktično plovbo. Ta bi postala pogoj za pridobitev potrdila o usposobljenosti za upravljanje določenih kategorij čolnov in jaht.
Kaj omogoča dovoljenje kategorije B?
Dovoljenje kategorije B na Hrvaškem imetniku omogoča upravljanje čolnov in jaht za osebne potrebe do 30 bruto registrskih ton. Gre za dovoljenje, ki pokriva velik del potreb povprečnega ljubiteljskega navtika oziroma uporabnika čarterskih plovil na Jadranu. Pri tem bruto tonaža ne pomeni teže plovila, temveč njegov notranji volumen.
Prav zato je bila dosedanja ureditev že več let tarča kritik pomorskih strokovnjakov. Opozarjali so, da lahko oseba pridobi zakonsko pravico do upravljanja plovila, ne da bi pred tem opravila praktično usposabljanje na morju ali dokazala, da zna varno izpluti, pristati, manevrirati v marini, uporabljati opremo in se odzvati v nepredvidenih razmerah.
Hrvaško ministrstvo naj bi po navedbah Indexa v zadnjih mesecih opravilo analizo obstoječega sistema. V pripravo predloga naj bi bili vključeni predstavniki pomorskih srednjih šol in fakultet, čarterske industrije, profesionalnih skiperjev in drugi predstavniki zainteresirane javnosti.
Računalniški izpiti za vse, praksa za nekatere
Po zdaj znanih informacijah bi računalniški izpit postal obvezen del sistema preverjanja znanja za vse kategorije dovoljenj oziroma potrdil o usposobljenosti na morju in celinskih vodah.
Za kategorijo A, ki se nanaša na manjša plovila do sedem metrov dolžine in z močjo motorja do 20 konjskih moči, obvezna praktična plovba po trenutnem predlogu še ne bi bila uvedena. Tudi za to kategorijo pa bi po novem zadostoval računalniški izpit.
Kategorija C, ki omogoča upravljanje čolnov in jaht do 30 bruto registrskih ton tudi v mednarodnih vodah, praktični del že pozna. Predlagane spremembe naj bi zato najbolj posegle prav v dosedanji sistem za kategorijo B, kjer je bila pot do dovoljenja za številne kandidate razmeroma hitra in predvsem teoretična.
Poleg računalniških izpitov in praktične plovbe predlog predvideva tudi druge spremembe. Med njimi so obvezna plovbena služba različnega trajanja, ki bi bila evidentirana in potrjena v nacionalnem sistemu, kot pogoj za pridobitev nekaterih potrdil za častnike in poveljnike na jahtah ter strožji kriteriji glede opreme, ki jo morajo imeti izobraževalne ustanove.
Cilj je več varnosti na morju
Hrvaško ministrstvo spremembe utemeljuje z željo po višji ravni varnosti na morju. Po njihovem mora oseba, ki upravlja plovilo, poleg teoretičnega poznavanja pravil plovbe obvladati tudi pomorske veščine, varnostne postopke in ravnanje v izrednih razmerah.
V Evropi sicer ni enotnega sistema za plovila za prosti čas. Posamezne države imajo zelo različna pravila. Nekatere za določena manjša plovila dovoljenja sploh ne zahtevajo, druge pa imajo strožje pogoje in obvezno praktično usposabljanje.
Hrvaška se po navedbah ministrstva zavzema za enotnejši evropski sistem usposabljanja za upravljanje rekreativnih plovil, podoben sistemu, ki velja za poklicne pomorščake. Ker Evropska komisija takšne pobude za zdaj ni sprožila, naj bi Hrvaška pripravila svoj nacionalni model.
Za bodoče ljubiteljske navtike bi to pomenilo dražji, daljši in zahtevnejši postopek do izdaje izpita. Za navtični turizem in čarterske družbe pa bi spremembe lahko pomenile višjo raven usposobljenosti najemnikov plovil, kar je na Jadranu v poletnih mesecih eno ključnih varnostnih vprašanj.
Za zdaj gre še za predlog pravilnika, zato dokončna vsebina in časovnica uveljavitve nista znani.