Borznoposredniška družba Ilirika bo najpozneje do 2. julija na Ljubljansko borzo uvrstila svoja nova sklada ETF, ki bosta prva v Sloveniji upravljana tovrstna sklada. Skladi ETF v svetu postajajo vse bolj priljubljeni, saj imajo nižje stroške upravljanja kot vzajemni skladi, pravijo v Iliriki.
Ta borznoposredniška družba je oktobra lani začela postopke na agenciji za trg vrednostnih papirjev za dovoljenje za ta sklada, ki so ga dobili v torek, je povedal predsednik uprave Ilirike Igor Štemberger in ocenil, da je to »nerazumno dolg rok za licenciranje relativno enostavnih produktov«.
Sklad ETF je investicijski sklad, ki je reguliran po zakonu o družbah za upravljanje tako kot klasični skladi. Bistvena razlika pa je, da skladi ETF kotirajo na borzi. Prvi sklad Ilirike vključuje enajst najbolj likvidnih delnic indeksa Ljubljanske borze SBI Top, drugi pa prinaša globalno razpršitev naložb in vključuje osem drugih skladov ETF, ki jih upravljajo največje svetovne družbe.
Ilirika: ETF so cenejši in donosnejši
Skladi ETF imajo v tujini dolgo zgodovino, pri tem pa je opazna predvsem velika rast sredstev v upravljanju teh skladov po pandemiji. V ZDA vlagatelji sredstva že selijo iz klasičnih vzajemnih skladov v sklade ETF. Tako so najhitreje rastoča oblika varčevalnih produktov. »Govorimo o prihodnosti investiranja, ki prihaja tudi k slovenskim ponudnikom. Slovenci smo bili v zaostanku, zdaj se bomo približali tudi slovenskim vlagateljem. Ponudili jim bomo produkt, ki je cenovno ugoden, dostopen, sodoben, in to, kar je svet že prepoznal kot dobro stvar,« je povedal član uprave Ilirike Vid Pajič.
K izdaji skladov ETF je Iliriko spodbudila tudi uvedba individualnih naložbenih računov, saj sta sklada ETF med najboljšimi možnimi naložbami za tovrstno dolgoročno varčevanje, je povedal Igor Štemberger. FOTO: Leon Vidic
Z vidika stroškov upravljanja so skladi ETF cenejši, saj ne zahtevajo aktivnega upravljanja ter nimajo vstopnih in izstopnih provizij, sta pojasnila izvršna direktorja družbe Ilirika skladi Marko Garbajs in Primož Hajdinjak.
Letni stroški upravljanja so pri Ilirikinih skladih 0,6 odstotka, celoletni letni stroški pa pri skladu Ilirika SLO 0,94 odstotka, pri Ilirika Global pa 1,29 odstotka.
Analize kažejo, da donosnost skladov ETF dolgoročno v večini primerov presega donosnost vzajemnih skladov. »Donosnost skladov ETF dokazuje, da je mogoče razpršeno premoženje plemenititi tudi s pasivnim upravljanjem,« je poudaril Garbajs.
Spodbuda so bili INR
K izdaji skladov ETF je Iliriko spodbudila tudi uvedba individualnih naložbenih računov, saj sta sklada ETF med najboljšimi možnimi naložbami za to vrsto dolgoročnega varčevanja, je povedal Štemberger. Dodal je, da načrtujejo tudi uvrstitev na zagrebško borzo, zanimanje za kotacijo slovenskih skladov ETF pa prihaja tudi iz Nemčije.