Delnice po svetu, merjeno z indeksom MSCI World, so bile pred izraelsko-ameriškim napadom na Iran na rekordni vrednosti, prav tako indeks Ljubljanske borze SBITOP. Kako močni bodo padci zaradi vojne v Iranu, lahko le ugibamo, spopad se namreč ne bo končal tako hitro kot lani junija. Foto: Reuters
Kdor je v Ljubljanski borzi videl oazo, ki je odmaknjena od geopolitičnih zaostrovanj, se je uštel. Izgube so v resnici mnogo višje kot na razvitih borzah, le malo močnejši prodajni pritisk je na plitkem trgu povzročil večje premike. Tako v ponedeljek kot v torek so se vse delnice prve kotacije močno pocenile, indeks SBITOP pa je v dveh dneh izgubil devet odstotkov (od tega v torek šest odstotkov) oziroma približno polovico vsega, kar je pridobil letos. To so največje izgube po začetku vojne v Ukrajini 2022. Najbolj, za 12 odstotkov, so se v prvih dveh dneh tega tedna pocenile Lukine delnice, ki so kljub temu še vedno 18 odstotkov višje kot na začetku leta. Najprometnejše Krkine delnice (tečaj: 216 evrov) so se od rekorda odmaknile za 14 odstotkov.
Wall Street v ponedeljek kljuboval izgubam, v torek ne
Dramatično zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu je pustilo sledi tudi na zahodnih borzah. Vse višje cene nafte namreč krepijo strah pred višjo inflacijo in svetovno recesijo. V ponedeljek še ni bilo kakšnega resnega preplaha, Wall Street se je iz začetnih izgub celo vrnil v zeleno območje, v torek pa je bilo že drugače, čeprav jo je New York s približno enoodstotnim padcem znova odnesel dobro. V Frankfurtu je medtem indeks DAX izgubil 3,44 odstotka, v Parizu indeks CAC40 3,46 odstotka in v Londonu indeks FTSE100 2,75 odstotka. Še večje izgube so bile v Aziji. V Južni Koreji je osrednji delniški indeks padel za sedem odstotkov, obremenile so ga predvsem Samsungove delnice, saj je začetek množične proizvodnje čipov v Samsungovi ameriški tovarni v Teksasu prestavljen na leto 2027. Vseeno so Samsungove delnice letos še vedno za 50 odstotkov v plusu.
Microsoftove delnice, ki so bile letos pod prodajnim pritiskom, so se tako v ponedeljek kot v torek podražile za približno odstotek, kar je lahko tudi posledica odločitve vlagateljev, da so tehnološka podjetja, ki imajo velike denarne rezerve, dobro odporna proti vplivom posledic vojne na Bližnjem vzhodu. Foto: Reuters
Nafta brent nad 80 dolarji
Spopad med Iranom in Izraelom se seveda ne bo končal tako hitro kot lani junija. Takrat so po izraelsko-ameriškem napadu na Iran delniški indeksi po začetnem padcu hitro znova začeli naraščati, tako da je bil newyorški indeks S & P 500 mesec pozneje za več kot pet odstotkov v plusu. Nafta brent je takrat za hip presegla mejo 80 dolarjev, a se še isti dan spustila pod 70 dolarjev. Tokrat se zdi, da bi lahko brent dlje časa vztrajal nad 80 ali celo 90 dolarji. V torek se je cena severnomorske nafte zavihtela do skoraj 85 dolarjev, nato pa se spustila nekaj dolarjev nižje, saj je predsednik Donald Trump zagotovil, da bodo pristojni organi ladjam, ki vstopijo v Perzijski zaliv, po zelo razumni ceni zagotovili zavarovanje in jamstva za vsa tveganja, če bo treba, pa bo ameriška mornarica začela spremljati tankerje skozi Hormuško ožino.
letošnja spremembavrednostDow Jones (New York)+0,9 %48.501 točkS & P 500 (New York)-0,4 %6.816 točkNASDAQ (New York)
-3,1 %
22.516 točkSTOXX 600 (Evropa)+2,0 %
604 točke
SBITOP (Ljubljana)
+8,6 %
2.721 točkdolarski indeks+0,7 %99,0 točkenafta brent
+35 %
82,0 USDzlato+18 %5.084 USDbitcoin
-22 %
68.400 USD
10-letna obveznica (ZDA)
-12 bazičnih točk
4,06 %
Divja rast cen zemeljskega plina
Še bolj kot cene nafte se zvišujejo cene zemeljskega plina. V ponedeljek je bila rast na neki točki 45-odstotna. Katar, eden največjih izvoznikov utekočinjenega zemeljskega plina na svetu, je namreč ustavil proizvodnjo utekočinjenega zemeljskega plina. Odkar se je Evropska unija pri oskrbi s plinom odmaknila od Rusije, je Katar postal vse pomembnejši dobavitelj. Izvoz utekočinjenega zemeljskega plina v Azijo in Evropo bi utegnil biti toliko bolj prizadet, če bo Hormuška ožina zaprta zaradi vojne na Bližnjem vzhodu. Skozi ozko morsko pot med Omanom in Iranom namreč poteka petina svetovnega prometa z LNG-jem. Rast cen plina je bila v torek le malenkost manj divja kot v ponedeljek – dopoldne so na vozlišču TTF na Nizozemskem s terminskimi pogodbami za dobavo v aprilu trgovali po ceni 65 evrov za megavatno uro plina, ob koncu dneva pa je bila cena 53 evrov. Spomnimo, da je bila leta 2022 (na vrhuncu energetske krize) cena megavatne ure plina na evropskih borzah nad 300 evri.
Ta teden so pričakovano močno padle delnice letalskih prevoznikov. Z Lufthansinimi so v torek trgovali po več kot 10 odstotkov nižji ceni kot v petek. Foto: EPA
Zlato pod pritiskom, se bodo prebudile kriptovalute?
In kaj je v teh turbulentnih dneh varen pristan? Zlato očitno ne – v torek se je cena znižala za štiri odstotke. Prej ameriški dolar, ki je zaradi vse manjše verjetnosti, da bo Fed zniževal obrestne mere, spremenil smer in se začel krepiti. Pri kriptovalutah se tehtnica morda vendarle nagiba v pozitivno smer. Investicijski produkti, povezani s kriptovalutami, so (po petih negativnih tednih) v prejšnjem tednu privabili neto eno milijardo dolarjev prilivov. V ponedeljek popoldne je bilo v dveh urah opaziti precej presenetljivega dogajanja in ekspresne rotacije iz plemenitih kovin v delnice in kriptovalute. Tržna kapitalizacija zlata in srebra se je znižala za več kot bilijon dolarjev (srebro je v tem kratkem času padlo za skoraj sedem odstotkov), medtem ko se je kapitalizacija kriptovalut (bitcoin je pridobil skoraj sedem odstotkov in presegel 70 tisoč dolarjev) in ameriškega borznega trga okrepila za skoraj 800 milijard dolarjev.
Kdor se je na začetku leta 2025 spraševal, zakaj kupovati naložbe zunaj ZDA, je 14 mesecev pozneje odgovor jasen: osrednji indeks v Južni Koreji je v tem obdobju poskočil za 204 odstotke, v Peruju za 143 odstotkov, v Južni Afriki za 108 odstotkov, medtem ko je newyorški S & P 500 pridobil 18 odstotkov.
Kdor se je na začetku leta 2025 spraševal, zakaj kupovati naložbe zunaj ZDA, je 14 mesecev pozneje odgovor jasen: osrednji indeks v Južni Koreji je v tem obdobju poskočil za 204 odstotke, v Peruju za 143 odstotkov, v Južni Afriki za 108 odstotkov, medtem ko je newyorški S & P 500 pridobil 18 odstotkov.
Oglas