Ladje pred Hormuško ožino. Foto: Reuters
“Načrtovani pogovori med ZDA, Iranom, Katarjem in Pakistanom so bili preloženi,” je navedlo švicarsko zunanje ministrstvo. “Švica je še vedno pripravljena olajšati te pogovore. Ustrezno pripravljalno delo v Bürgenstocku se nadaljuje,” je dodalo ministrstvo, a ni navedlo novega datuma tehničnih pogovorov.
Oglas
Pogovori v švicarski vasici Obbürgen so bili napovedani dva dni po podpisu memoranduma o soglasju, po katerem je začel teči 60-dnevni rok za pogajanja o iranskem jedrskem programu.
A tik pred zdajci je ameriški podpredsednik Vance po navedbah Bele hiše preložil potovanje v Švico. “Logistika teh pogajanj ni bila nikoli preprosta ali predvidljiva. Podpredsednik nocoj ne bo odletel. Veselimo se čimprejšnjega začetka tehničnih pogovorov,” je v četrtek zvečer dejal tiskovni predstavnik Bele hiše.
Že pred najavo Berna je tudi iranska tiskovna agencija Tasnim poročala, da glede potovanja iranske delegacije v Švico “ni bilo še nič potrjeno”.
Dvomi o pogovorih v Švici so se pojavili v četrtek zvečer, ko je pakistanski zunanji minister Išak Dar sporočil, da je slovesnost ob podpisu sporazuma odpovedana, ker je ta že bil podpisan na daljavo, medtem ko je pakistanski premier Šehbaz Šarif preložil obisk Švice.
V skladu s prvotnimi načrti naj bi dogovor v tej alpski državi podpisala glavni iranski pogajalec Mohamed Bager Galibaf in Vance, kar pa sta nato že v sredo storila ameriški predsednik Donald Trump in iranski predsednik Masud Pezeškijan.
Ameriški podpredsednik J. D. Vance. Foto: Reuters
Galibaf: Iran bo v pogajanjih z ZDA branil svoje interese
Iranski glavni pogajalec Mohamad Bager Galibaf je dejal, da bo Teheran dosledno branil svoje interese v pogajanjih z ZDA. Kot je še dodal, so pogovori z Washingtonom omejeni z “rdečimi črtami” Irana, ki se je v primeru pretiranih zahtev pripravljen ostro odzvati.
“Kot smo pokazali v preteklih pogajanjih, ostajamo neomajni pri spoštovanju določenih pogojev in rdečih črt ter pri obrambi interesov iranskega naroda,” je po poročanju iranske tiskovne agencije IRNA dejal Galibaf. “Če bo sovražnik v svojih zahtevah pretiraval, smo dokazali, da imamo prste na sprožilcu in da ne bomo oklevali z ostrim odzivom,” je še dejal Galibaf, ki je tudi predsednik parlamenta in velja za vplivno politično osebnost v Iranu.
Iranski vrhovni voditelj ajatola Modžtaba Hamenej v pred tem sporočil, da je odobril sporazum med ZDA in Iranom, čeprav ima “drugačno stališče”, a več podrobnosti ni navedel. V sporočilu je še dejal, da neposredni pogovori z Washingtonom “ne bodo pomenili sprejemanja sovražnikovega stališča”.
Iranski predsednik Masud Pezeškian, ki je podpisal sporazum v imenu svoje države, je podal podobno izjavo, v kateri je obljubil, da se bo držal iranskih rdečih črt in branil njegovo “dostojanstvo, čast in avtoriteto”.
Z dogovorom se končuje vojna na Bližnjem vzhodu, ki sta jo 28. februarja z napadi na Iran sprožila ZDA in Izrael. Iran je odgovoril z izstreljevanjem raket in brezpilotnih letalnikov na okoliške države in zaprl Hormuško ožino, ki je zaradi količine energentov, ki potujejo skozi ožino, ključna morska pot za svetovno gospodarstvo. ZDA so se odzvale z zaprtjem iranskih pristanišč.
V skladu z dogovorom se končujejo vsi spopadi, vključno z Libanonom. Iran je privolil še v razredčenje svojega visoko obogatenega urana, medtem ko je odprava sankcij povezana s končnim dogovorom o iranskem jedrskem programu, za katerega sporazum predvideva 60 dni časa. ZDA naj bi tudi sprostile zamrznjena iranska sredstva, vzpostavljen pa bo še 300 milijard dolarjev vreden sklad za obnovo Irana.
Povečal se je ladijski promet skozi Hormuško ožino
Eno od določil sporazuma vključuje tudi odprtje Hormuške ožine. Strani zavezuje tudi k pogajanjem za dosego končnega sporazuma v največ 60 dneh. V tem času bo Iran poskrbel za varen in brezplačen prehod trgovskih plovil skozi Hormuško ožino.
Število prehodov se je po sklenitvi dogovora povečalo. Kot so sporočili pri AXSMarine, so 18. junija našteli “25 potrjenih prehodov komercialnih plovil skozi Hormuško ožino, kar je največje število v enem dnevu od 18. aprila in petkrat več kot povprečje prvih desetih dni junija”.
Iranske sile so po ameriško-izraelskih napadih na islamsko republiko 28. februarja dejansko zaprle ožino. Iran je pozneje za kratek čas vnovič odprl to pomembno pot za komercialni promet, kar je 18. aprila povzročilo več prehodov, ko so jih našteli 28. februarja. AXSMarine je še sporočil, da je od začetka marca povprečno število prehodov znašalo 7,6 na dan.
Pred vojno je ožino dnevno po podatkih vodilne pomorske revije Lloyd’s List prečkalo približno 120 plovil.
Število prehodov v četrtek bi bilo lahko večje, saj nekatere ladje izklopijo ali manipulirajo s signali svojih transponderjev, da bi se med prehodom skozi ožino skrile, so pojasnili pri podjetju.
Ladjarske družbe so ta teden opozorile, da načrti za obnovitev prometa še vedno niso jasni in da se še ne zdi varno začeti z izplutjem iz Perzijskega zaliva skozi ožino, skozi katero je v mirnem času prečkala petina svetovnega izvoza nafte in utekočinjenega zemeljskega plina.
Po podatkih Mednarodne pomorske organizacije (IMO) se v Perzijskem zalivu še vedno nahaja kot 500 komercialnih plovil, na krovu teh pa je približno 11.000 pomorščakov. Vojna v regiji naj bi skupno prizadela 20.000 pomorščakov.
Pogovori med ZDA in Iranom v Švici preloženi
Oglas