Zaradi sankcij se je praktično povsem sesul tudi turizem na Kubi. Foto: Reuters
Če bodo ukrepi izvedeni, bi predstavljali največjo spremembo kubanskega socialističnega modela od revolucije nekdanjega voditelja Fidela Castra leta 1959 ter velik premik proti tržnemu gospodarstvu.
Oglas
Reforme bi odprle vrata zasebnemu razvoju nepremičnin na karibskem otoku, spremenile državna podjetja v zasebna komercialna podjetja z delnicami in lastniškimi deleži ter dovolile vstop zasebnih bank v kubanski finančni sektor, ki je bil doslej v veliki meri v državni lasti.
Omogočili bi tudi “prodajo državnega premoženja domačim in tujim pravnim osebam ter posameznikom, vključno s Kubanci, ki prebivajo v tujini”, kot je bilo predstavljeno poslancem – kar je velika sprememba v državi, kjer ima država popoln nadzor nad zemljo in industrijo.
Sorodna novica
Zaradi ameriškega stiskanja Kube turizem na otoku na kolenih
Kubanski poslanci so reforme soglasno potrdili. Foto: Reuters
Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je v govoru tik pred četrtkovim glasovanjem pozval poslance, naj ohranijo vero v kubansko socialistično preteklost. “Tisto, o čemer se tukaj razpravlja, je dilema, kako nadaljevati proces socialistične gradnje, ki trpi zaradi najdaljše zapore v zgodovini od največje svetovne sile,” je dejal Díaz-Canel s sklicevanjem na ameriške sankcije. “Ne odpovedujemo se socializmu.”
Premier Manuel Marrero je poslancem povedal, da ukrepi priznavajo trg kot “instrument za učinkovito dodeljevanje virov”, kar je zelo nenavadno priznanje za funkcionarja Komunistične partije na Kubi. A tudi on je predlagane spremembe predstavil kot zveste kubanskim socialističnim koreninam. “Te preobrazbe ne pomenijo odstopanja od našega socialističnega projekta; nasprotno, odzivajo se na njegov razvoj. Posodobitev gospodarskega in socialnega modela ima temeljni namen izboljšati kakovost življenja naših rojakov,” je dejal.
Seznam več kot 175 ukrepov, predstavljen v skoraj dve uri trajajočem premierjevem govoru, je v Narodni skupščini prejel soglasno odobritev. Ni pa še jasno, kako hitro in s kakšnimi mehanizmi bo obsežen nabor novih ukrepov izveden, kar je po glasovanju pustilo veliko odprtih vprašanj.
Trije kubanski voditelji: Fidel Castro, njegov brat Raul Castro in sedanji predsednik Miguel Díaz-Canel. Foto: Reuters
Neusmiljeno ameriško stiskanje Kube
Veliko ukrepov za liberalizacijo kubanskega gospodarstva se je pojavljalo tako znotraj kot zunaj Kube že vrsto let, vendar jih je izjemni in brutalni pritisk ZDA ponovno potisnil v ospredje. Kubansko gospodarstvo, ki ga vodi država, se od propada Sovjetske zveze, ki je dolgo pomagala financirati kubansko različico socializma, bori za preživetje prebivalstva.
Vendar so hude sankcije Trumpove administracije – vključno z več mesecev trajajočo naftno zaporo – Kubi pustile zelo malo manevrskega prostora, uničile že tako šibko gospodarstvo, prisilile v odhod z otoka vrsto tujih podjetij in opustošile izjemno pomembno turistično industrijo.
Havana. Foto: Reuters
Díaz-Canel je poslancem zatrdil, da odločitev o odprtju kubanskega gospodarstva ni povezana s pogajanji med državama, ki so se začela v začetku leta, a se zdi, da so zastala.
Dolgoletni voditelj Komunistične partije Raúl Castro, proti kateremu so ZDA vložile maja obtožnico zaradi umora, je ukrepom, ki bi obnovili veliko socialističnih reform, uvedenih po revoluciji leta 1959, izrazil vso podporo. V pismu jih je označil za “koristne” in pozval k hitri izvedbi.
Več možnosti za zasebno podjetništvo
Prenovitveni paket bi močno zmanjšal pomen državnih podjetij na Kubi, hkrati pa sprostil zasebno podjetništvo, ki ga je dolgo omejevala birokratska država, skeptična do zasebnega kapitala. Podjetja na Kubi bi lahko prvič zaposlila več kot sto delavcev. Podjetniki bi po novem tudi lahko imeli v lasti več zasebnih podjetij.
Po Marrerovih besedah bi premike zasebnega kapitala olajšal bolj okreten zasebni bančni sistem pod državnim nadzorom ter digitalni tržni sistem za tuje valute s pooblaščenimi posredniki.
Kuba je svojim državljanom dolgo ponujala močno subvencionirane javne storitve, vključno z brezplačnim ali poceni izobraževanjem, zdravstveno oskrbo in prevozom. Veliko teh storitev se je v zadnjih letih sesulo zaradi neučinkovitosti vlade in propadajočega gospodarstva. Novi ukrepi bi vzpostavili nov davčni sistem ter javna in zasebna podjetja – tako tuja kot domača – delno naredili odgovorna za financiranje javnih storitev.
Oglas