Newyorški indeks S & P 500 je vreden okroglih 7500 točk in je letos pridobil 10 odstotkov, kar pomeni dodatnih pet bilijonov dolarjev tržne kapitalizacije. A vse to zgolj na račun UI-delnic in energetskega sektorja. Skupna vrednost UI-podjetij se je letos zvišala kar za šest bilijonov dolarjev. Foto: Reuters
Tokrat se za spremembo v tedenskem pregledu dogajanja na finančnih trgih pomikamo od vzhoda proti zahodu. Tokio je že dalj časa v obdobju razcveta, a vendarle še daleč od 80. let, ko je predstavljal finančno središče sveta. Konec decembra leta 1989 je Nikkei ob vrhuncu nepremičninskega in tudi borznega balončka dosegel 38.915 točk, nato pa do marca 2009, ko je po svetu pustošila velika finančna kriza, padel na vsega 7000 točk (-82 %). Japonsko gospodarstvo se je v tem obdobju utapljalo v daljši stagnaciji (izgubljeno desetletje) in propadu številnih podjetij. Ko je leta 2012 Šinzo Abe postal predsednik vlade, je sledil preobrat. Obsežno monetarno sproščanje, ki ga je izvajala Japonska centralna banka, je spodbudilo gospodarstvo in rast delniških tečajev.
Oglas
BMW je zaradi krize na kitajskem avtomobilskem trgu in posledic vojne z Iranom precej znižal napoved poslovanja za leto 2026. Foto: EPA
Nikkei kljub višjim obrestim tolče rekorde
Vseeno je bilo treba čakati vse do 23. februarja 2024, preden je indeks Nikkei presegel rekord iz leta 1989. A borza v Tokiu se ni ustavila. Lani oktobra je padla meja 50 tisoč točk, letos aprila meja 60 tisoč točk, le dva meseca pa sta bila potrebna za novo desettisočico. Samo v zadnjem tednu, ko je Nikkei prav vsak dan postavil novo rekordno vrednost, se je ta elitni delniški indeks skupno povzpel za 7,9 odstotka, kar je največji tedenski pribitek po avgustu 2024. Letos se je Nikkei povzpel za 37 odstotkov, čeprav se denarna politika domače centralne banke vrača v normalne okvire. V torek je banka obresti dvignila na 1,0 odstotka, kar je največ po letu 1997.
Japonska vlada z načrtom do leta 2040
Strategija zdajšnje premierke Sanae Takaiči temelji na spodbujanju zasebnih naložb v 17 strateških sektorjih, ki jih Tokio do leta 2040 vidi kot ključne za dolgoročno gospodarsko rast in nacionalno varnost, zato bo njena vlada v kratkem predstavila velikopotezen načrt v vrednosti približno dveh bilijonov evrov. Ključno vlogo bo igrala tehnologija, ki ji tudi vlagatelji na borzi v Tokiu posvečajo največ pozornosti. Delnice podjetja Fujikura, ki proizvaja optična vlakna in preostalo UI-infrastrukturo, so se na primer v petek podražile za 15 odstotkov (letos že za 68 odstotkov), potem ko je podjetje zvišalo napoved letnega dobička na 229 milijard jenov (približno 1,24 milijarde evrov).
Ker je vlada občutno zvišala zgornjo mejo dovoljenih marž in je šla Petrolu na roko tudi pri načinu obračunavanja biokomponent v dizelskem gorivu in upoštevanju stroškov njihovega transporta, so se Petrolove delnice v zadnjem tednu podražile za 8,6 odstotka. Po rasti so z 8,2-odstotnim pribitkom sledile delnice Luke Koper, ki so vredne rekordnih 106 evrov. Foto: BoBo
V Južni Koreji več kot 100-odstotna rast
Če se je Nikkei letos povzpel za skoraj 40 odstotkov, korejski indeks Kospi pa ob močni rasti delnic proizvajalcev pomnilniških čipov, kot je SK Hynix, celo za 110 odstotkov, pa je pribitek vseevropskega indeksa STOXX 600 manj kot sedemodstoten, saj manjka pravih UI-šampionov, vodilni evropski delniški trgi pa so od začetka vojne v Iranu tudi v primežu inflacijskih pritiskov, zaradi katerih je morala Evropska centralna banka prejšnji teden poseči po nepriljubljenem ukrepu, zvišanju depozitne obrestne mere (na 2,25 odstotka).
BMW-jeve delnice na petletnem dnu
Cene nafte so se v zadnjem tednu resda močno znižale (ameriška lahka nafta za 10 odstotkov), vendar to ni prineslo posebne renesanse na evropske borze, navsezadnje je do trajnejšega premirja na Bližnjem vzhodu še dolga pot. Delnice avtomobilskih proizvajalcev so ob slabih novicah iz Kitajske (tudi tamkajšnji delniški trg je spet v fazi malodušja) še naprej v nemilosti prodajalcev, BMW-jeve so letos padle za 38 odstotkov in so vredne najmanj po letu 2020. Bavarski proizvajalec avtomobilov je znižal napoved celoletnega poslovanja, dobiček iz poslovanja naj bi se (v primerjavi z lanskim) znižal za 15 odstotkov, marža iz poslovanja v osnovni dejavnosti naj bi bila le še med enim in tremi odstotki.
PREMIKI V ZADNJEM TEDNUDow Jones (New York)
51.564 točk (+0,7 %)
S & P 500 (New York)
7.500 točk (+0,9 %)
NASDAQ (New York)26.518 točk (+2,4 %)STOXX 600 (Evropa)
635,6 točke (+0,4 %)
DAX (Frankfurt)
24.985 točk (+1,4 %)
Nikkei (Tokio)71.250 točk (+7,9 %)SBITOP (Ljubljana)3.058 točk (+2,4 %)10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: 3,35 % (-5 baz. točk)10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: 4,46 % (-2 baz. točki)dolarski indeks100,7 (+0,9 %)EUR/USD
1,1474 (-0,8 %)
bitcoin
64.300 USD (-0,3 %)
nafta brent
80,6 USD (-7,7 %)
zlato4.172 USD (-1,6 %)euribor (6-mesečni; 3-mesečni)2,606 %; 2,386 %
Bo Fed letos vsaj enkrat zvišal obresti?
V New Yorku je pretekli teden ob dogovoru med ZDA in Iranom, ki predvideva ponovno odprtje Hormuške ožine, odmeval tudi razplet zasedanja ameriške centralne banke. Fed je obrestne mere pustil nespremenjene, vendar je analitike presenetil nekoliko oster ton novega guvernerja Kevina Warsha. Verjetnost vsaj enega dviga obrestnih mer letos je vse večja. Od ponedeljka do četrtka (v petek zaradi praznika ni bilo trgovanja) se je od vodilnih newyorških indeksov najbolj (za 2,4 odstotka) spet povzpel tehnološki Nasdaq, med posameznimi sektorji pa je največ (3,1 odstotka) pridobila informacijska tehnologija. Napovedano partnerstvo Appla in Intela je še dodatno podžgalo Intelove delnice, njihova letošnja rast je kar 240-odstotna. Tečaj novinca na borzi, podjetja SpaceX, se je po navdušenem začetku tedna (rast do 225 dolarjev) umiril (zdrs na 185 dolarjev).
“Tehnologija je trenutno vse, kar šteje,” pravi naslednji zapis na omrežju X. “Delnice podjetij iz sektorja polprevodnikov zdaj predstavljajo rekordnih 18,8 odstotka tržne kapitalizacije indeksa S & P 500. Ta delež se je od leta 2022 več kot potrojil. V istem obdobju je indeks polprevodnikov poskočil za izjemnih 546 odstotkov. Za primerjavo: na vrhuncu balona pikakom leta 2000 so polprevodniki predstavljali manj kot polovico svojega današnjega deleža v indeksu S & P 500.”
Oglas