Ko je Greenspan leta 2006 zapustil Fed, je imel 80 let, a je vseeno nadaljeval kariero kot svetovalec, ki je v svojem podjetju Greenspan Associates za visoke honorarje ponujal ocene in napovedi gospodarskih gibanj. Foto: Reuters

Ko je Greenspan leta 2006 zapustil Fed, je imel 80 let, a je vseeno nadaljeval kariero kot svetovalec, ki je v svojem podjetju Greenspan Associates za visoke honorarje ponujal ocene in napovedi gospodarskih gibanj. Foto: Reuters

“Federal Reserve z globoko žalostjo sporoča vest o smrti Alana Greenspana,” je centralna banka zapisala v izjavi. “V denarno politiko je vnesel strogo analitično disciplino in pomagal vzpostaviti verodostojnost, ki ostaja eno najpomembnejših sredstev Zveznih rezerv,” so še dodali.

Oglas

Greenspan, ki je Fed vodil od avgusta leta 1987 do januarja leta 2006 in je imel izjemen vpliv na ameriško gospodarstvo, je umrl na svojem domu zaradi s Parkinsovo boleznijo povezanih zapletov, je sporočila njegova žena Andrea Mitchell. “Bil je velikan, ki je desetletja pod predsedniki republikanske in demokratske stranke pomagal pri oblikovanju ameriškega gospodarstva, pri tem pa je vedno iskreno priznaval svoje napake,” je dejala v izjavi.

Greenspan je vodenje Feda prevzel v času zloma newyorške borze oktobra 1987, ko je referenčni industrijski indeks Dow Jones v enem trgovalnem dnevu izgubil skoraj 23 odstotkov vrednosti, kar še vedno velja za največji dnevni padec v zgodovini indeksa.

Novi predsednik Feda je tedaj v kratki izjavi napovedal podporo centralne banke, ki je nato v finančni sistem vnesla likvidnost, s čimer je preprečila ponovitev velike gospodarske depresije, kot je bila tista, ki je sledila borznemu zlomu leta 1929.

“Šok” zaradi ravnanja bankirjev

Greenspan je nadzoroval drugo najdaljše obdobje neprekinjene gospodarske rasti v zgodovini ZDA od marca leta 1991 do marca leta 2001. Njegova odločitev, da gospodarstvu dovoli nadaljnjo rast kljub pritiskom za zvišanje obrestnih mer zaradi grožnje inflacije, ki se nikoli ni uresničila, je pomagala ustvariti leta ameriške blaginje in mu prinesla status gospodarskega “rockovskega zvezdnika” in naziv “maestro”.


Prvič je Greenspana za vodjo Feda imenoval predsednik Ronald Reagan, pozneje pa so ga znova imenovali George H. W. Bush, Bill Clinton in George W. Bush. Foto: Reuters

Prvič je Greenspana za vodjo Feda imenoval predsednik Ronald Reagan, pozneje pa so ga znova imenovali George H. W. Bush, Bill Clinton in George W. Bush. Foto: Reuters

Kot navaja Reuters, je to obdobje zaznamovala njegova daljnovidna presoja, da bo rast produktivnosti sredi devetdesetih let ohranila inflacijo pod nadzorom. Njegova intuicija v tistem obdobju ostaja pomembna referenca za oblikovalce gospodarske politike in nekdanji predsednik Feda Jerome Powell jo je navajal kot primer, kako lahko presoja včasih preseže tehnične ekonomske modele.

Pozneje je bila njegova denarna politika postavljena pod vprašaj, saj so kritiki trdili, da je spodbujala niz nepremičninskih balonov in ustvarila pogoje za finančno krizo med letoma 2007 in 2009.

“Mislim, da poveličevanje, ki ga je doživel tik pred finančno krizo, ni bilo povsem upravičeno, prav tako pa niso bile povsem upravičene ostre kritike, ki jih je bil deležen po odhodu s položaja,” meni nekdanji visoki uradnik Feda Stephen Oliner.

Greenspan je pozneje priznal, da je bil “šokiran”, ker se je motil v prepričanju, da bo lastni interes bankirjev preprečil ravnanja, ki bi ogrozila obstoj njihovih institucij. “Tisti med nami, ki smo verjeli, da bodo posojilne institucije zaradi lastnega interesa varovale kapital delničarjev, vključno z menoj, smo v stanju šoka in nejevere,” je leta 2008 povedal odboru predstavniškega doma za nadzor in reforme vlade.


V Fedu je Greenspan gradil na uspehih svojega predhodnika Paula Volckerja, ki je zajezil visoko inflacijo poznih sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih let. Foto: Reuters

V Fedu je Greenspan gradil na uspehih svojega predhodnika Paula Volckerja, ki je zajezil visoko inflacijo poznih sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih let. Foto: Reuters

Trda roka in mirnost

Greenspan je bil na čelu centralne banke tudi v času mehiške valutne krize leta 1994, azijske in ruske finančne krize v letih 1997 in 1998 ter terorističnih napadov 11. septembra 2001.

V ameriški javnosti so ga razglasili za največjega osrednjega bankirja, kar jih je svet kdaj poznal, pri tem pa je bil deležen pohval za svojo trdo roko in mirnost pri odločanju. Glasne kritike si je prislužil zaradi njegovega neomajnega zaupanja v samostojno delovanje trgov in finančnih ustanov ter prepričanja, da ameriško gospodarstvo ne potrebuje močnejših zaščitnih mehanizmov.

Le nekaj dni pred njegovo smrtjo je novi predsednik Feda Kevin Warsh sprožil številne primerjave z njim zaradi kratke izjave, ki jo je podal po svojem prvem vodenju zasedanja o denarni politiki prejšnji teden. Greenspan je takšne izjave uvedel februarja 1994 z zgolj 99 besedami v sporočilu o zvišanju obrestnih mer, Warsheva prva izjava 17. junija pa je s 130 besedami najkrajša v zadnjih letih.

Greenspan je bil predsednik Feda z drugim najdaljšim stažem v zgodovini za Williamom McChesneyjem Martinom, ki je ameriško centralno banko vodil od leta 1951 do leta 1970.

Oglas