Evropski kapitalski trgi se spopadajo z enim največjih razvojnih izzivov zadnjih desetletij. V času geopolitičnih napetosti, pospešene digitalizacije in vse ostrejše globalne konkurence postaja dostop do kapitala ključno vprašanje gospodarske prihodnosti. Prav tem izzivom bo namenjena uredniška kampanja Kapitalski trgi 2026, ki jo pripravljata Delov poslovni center in hrvaška medijska hiša Hanza Media.
Od 23. junija do 14. oktobra bo na straneh časopisa Delo in na portalu delo.si potekala poglobljena uredniška kampanja Kapitalski trgi 2026, ki bo skozi analize, intervjuje in strokovne prispevke osvetljevala prihodnost evropskih in regionalnih finančnih trgov. Vrhunec projekta bo mednarodna poslovna konferenca, ki bo oktobra v zagrebškem hotelu Esplanade združila predstavnike finančnih institucij, regulatorjev, borz in gospodarstva iz Slovenije, Hrvaške in širše evropske regije.
FOTO: Jernej Lasič
Benjamin Jošar, predsednik uprave, Triglav Investments
»V obdobju hitrih tehnoloških sprememb, izzivov zelenega prehoda in večjih geopolitičnih negotovosti je toliko pomembneje, da znamo prihranke učinkovito usmerjati v razvojne projekte, inovacije in podjetja z dolgoročnim potencialom. Kapitalski trgi imajo pri tem pomembno vlogo, saj prispevajo k financiranju razvoja gospodarstva in dolgoročni stabilnosti finančnega sistema. V družbi Triglav Investments verjamemo, da odgovorno investiranje pomembno prispeva k boljšemu obvladovanju dolgoročnih tveganj ter ustvarjanju trajne vrednosti za vlagatelje in širšo družbo. Zato se osredotočamo na krepitev zaupanja vlagateljev, dolgoročno vlaganje in razvoj finančne pismenosti.«
Evropa zaostaja v tekmi za kapital
Čeprav Evropska unija sodi med največja svetovna gospodarstva, njeni kapitalski trgi ostajajo precej manj razviti kot ameriški. Skupna tržna kapitalizacija evropskih borz je leta 2024 dosegla 73 odstotkov bruto domačega proizvoda, v Združenih državah Amerike pa je znašala kar 270 odstotkov BDP. Razlika ni zgolj statistični podatek, ampak odraz precej lažjega dostopa ameriških podjetij do razvojnega kapitala, hitrejše rasti inovativnih podjetij in učinkovitejšega financiranja novih tehnologij.
FOTO: Delo UI
Evropska komisija zato vse več pozornosti namenja vzpostavitvi kapitalske unije, ki naj bi zmanjšala regulatorne ovire, poenotila finančni prostor in spodbudila večje čezmejne naložbe. Za države, kot sta Slovenija in Hrvaška, to pomeni tudi priložnost za tesnejše povezovanje regionalnih trgov ter privabljanje domačega in tujega kapitala.
Kapital kot pogoj za razvoj in konkurenčnost
V prihodnjih letih bo Evropa potrebovala ogromna vlaganja v energetski prehod, digitalno infrastrukturo, umetno inteligenco, obrambo in prometne povezave. Ob vse večjih pritiskih na javne finance postaja jasno, da brez učinkovite mobilizacije zasebnega kapitala teh razvojnih ciljev ne bo mogoče doseči.
Prav zato bo kampanja odpirala vprašanje, kako lahko evropski in regionalni kapitalski trgi učinkoviteje povežejo prihranke prebivalstva in institucionalnih vlagateljev z razvojnimi projekti ter ustvarijo pogoje za dolgoročno gospodarsko rast. Posebna pozornost bo namenjena vlogi pokojninskih in investicijskih skladov, zavarovalnic in razvojnih institucij pri financiranju strateških naložb.
Šest tem, ki bodo krojile prihodnost financ
Uredniška kampanja bo več mesecev obravnavala šest ključnih vsebinskih področij.
Prvi sklop bo namenjen finančni odpornosti Evrope in regije. Analize bodo iskale razloge za slabši dostop podjetij do kapitala, primerjale evropski in ameriški finančni model ter obravnavale vpliv geopolitičnih razmer na finančno avtonomijo Evropske unije. Pomemben del razprav bo namenjen tudi kibernetski varnosti in zaščiti finančne infrastrukture.
Drugi vsebinski sklop bo predstavil prilagajanje tradicionalnih finančnih trgov novim tehnologijam. Veriženje blokov (angl. blockchain), umetna inteligenca, podatkovna analitika in finteh podjetja spreminjajo način poslovanja bank in borz, zato bo kampanja iskala odgovore na vprašanje, kako se lahko evropski finančni sektor uspešno prilagodi digitalni preobrazbi.
FOTO: Anže Godec
Matej Golob Matzele, predsednik uprave, Modra zavarovalnica, d. d.
»Če želi Evropa iz kapitalske unije narediti resničen razvojni projekt, mora preseči razdrobljenost in ustvariti pogoje, da zasebni in institucionalni kapital učinkoviteje podpirata podjetja in strateške naložbe v infrastrukturo, energetiko, varnost in digitalni prehod. Pri tem imajo regionalni trgi pomembno vlogo: z boljšim povezovanjem, večjo likvidnostjo in močnejšim ekosistemom različnih naložbenih skladov lahko postanejo pomemben most med evropskimi prihranki in domačimi razvojnimi potrebami. Pokojninski skladi so zaradi svoje dolgoročnosti naravni nosilci takšnega financiranja. Zato v Modri zavarovalnici vlagamo tako v slovenske kot tudi v hrvaške alternativne investicijske sklade in s tem podpiramo razvoj trga, ki zna dolgoročni kapital pretvoriti v rast in odpornost ter hkrati podpira inovativnost in razvoj domačih podjetij.«
Utrinek s pretekle konference FOTO: Leon Vidic
Poseben poudarek bo namenjen novim naložbenim priložnostim. Med drugim bodo predstavljeni individualni naložbeni računi, razvoj pokojninskega varčevanja, pomen borznih kotacij za rast podjetij in alternativni viri financiranja, kot so skladi tveganega in zasebnega kapitala. Kampanja bo analizirala tudi možnosti, ki jih kapitalski trg ponuja malim in srednje velikim podjetjem pri internacionalizaciji in financiranju inovacij.
Digitalni evro, tokenizacija in nova finančna realnost
Velik del prihodnjih sprememb bo povezan z digitalizacijo plačilnih sistemov in razvojem digitalnega evra. Evropski plačilni sistemi so danes precej odvisni od globalnih tehnoloških podjetij, zato postaja razvoj lastne infrastrukture pomemben tudi z vidika strateške neodvisnosti.
Utrinek s pretekle konference FOTO: Leon Vidic
Kampanja bo obravnavala tudi tokenizacijo vrednostnih papirjev, ki lahko bistveno spremeni način izdajanja, trgovanja in lastništva finančnih instrumentov. Tehnologija omogoča večjo dostopnost naložb, hitrejše poravnave poslov in potencialno večjo likvidnost trgov, hkrati pa odpira številna vprašanja glede regulacije, varnosti in zaupanja vlagateljev. Prav tako bosta osvetljena vse večja institucionalna vloga kriptosredstev in njihov vpliv na razvoj novih finančnih produktov.
FOTO: KDD
Tomaž Boris Šnuderl, predsednik uprave KDD, d. d., in Davor Pavić, član uprave KDD, d. d.
»Kapitalski trg sooblikujejo raznoliki deležniki, ki jim je skupni interes poslovanje z nematerializiranimi vrednostnimi papirji pod okriljem varne in mednarodno standardizirane infrastrukture, ki jo v Sloveniji zagotavlja KDD – Centralna klirinško depotna družba d. d.
Varnost, zanesljivost in povezljivost slovenskega kapitalskega trga z evropskim je poslanstvo KDD, ki se je v 30-letnem delovanju pokazala kot stabilni temelj slovenskega kapitalskega trga. Pri tem z razumevanjem sodobnih tehnoloških sredstev razvija rešitve tudi za novo generacijo dematerializacije okolja.
Ohranjanje zaupanja kapitalskega trga v KDD je poslanstvo, ki ga niti za trenutek ne prepustimo negotovosti, pa vendar mesto KDD ni v ospredju kapitalskega trga, temveč v zaledju kot stičišču vseh njegovih deležnikov.«
Mednarodna konferenca kot vrhunec projekta
Zaključek večmesečne uredniške kampanje bo poslovna konferenca Kapitalski trgi 2026, ki bo sredi oktobra v Zagrebu združila predstavnike ministrstev za finance, vodilnih borz, razvojnih institucij, investicijskih in pokojninskih skladov, regulatorjev in strokovnjakov za digitalne finance.
Utrinek s pretekle konference FOTO: Leon Vidic
Na okroglih mizah bodo razpravljali o dolgoročnem kapitalu za razvoj, povezovanju regionalnih kapitalskih trgov, prihodnosti digitalnih plačil, tokenizaciji finančnih instrumentov in institucionalni vlogi kripta. Med osrednjimi vprašanji bo tudi, kako lahko slovenski in hrvaški kapitalski trg izkoristita aktualne spremembe za večjo likvidnost, širši nabor finančnih produktov in večjo vključenost vlagateljev.