Komisija za preprečevanje korupcije. Foto: MMC RTV SLO
Komisija za preprečevanje korupcije v posameznih primerih ni potrdila kršitev iz svojih pristojnosti, to je kršitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), zato je z obravnavo zadev končala.
Oglas
Imenovanje Francija Matoza na funkcijo ministra
V začetku junija 2026 je KPK prejel več prijav, ki so se nanašale na domnevne kršitve pri imenovanju Francija Matoza na funkcijo ministra za notranje zadeve in javno upravo. Med očitki navedenimi v prijavi so bile poudarjene prijateljske in poslovne povezave med Francijem Matozem in predsednikom Vlade Janezom Janšo, ki ga je predlagal za funkcijo ministra.
KPK v tem primeru ni ugotovil nasprotja interesov, saj, kot so pojasnili, predsednik vlade v skladu z zakonom le predlaga kandidata za ministra, o njegovem imenovanju pa ne odloča.
Sumi nepravilnosti v povezavi z zadevo “Ugljan”
Komisija je končala tudi obravnavo več prijav, ki jih je prejela februarja 2026 in so se nanašale predvsem na sume nepravilnosti nekdanjega predsednika Vlade Roberta Goloba v povezavi z njegovim bivanjem na otoku Ugljan in očitke o zlorabi sredstev določenih družb v državni lasti pri sodelovanju s podjetjem DC Limited.
Komisija v konkretnem primeru ni potrdila utemeljenega suma kršitev nasprotja interesov. Kot so sporočili iz komisije, iz znanih podatkov ni bilo izkazano, da bi Golob v uradnem položaju odločal ali vplival v korist povezanih oseb, pri čemer bi bil ustvarjen videz pristranskosti. Zgolj dejstvo, da so se posamezniki družili v zasebnem času, zunaj uradnega delovanja takratnega predsednika vlade, pa je premalo, da bi lahko govorili o nasprotju interesov.
Presoja pristnosti objavljenega računa plačila nastanitve pa je v pristojnosti policije, ki je bila o sumih obveščena skupaj s KPK-jem, so še dodali.
Komisija tako ni potrdila utemeljenega suma kršitev iz lastnih pristojnosti, zato zadeve ni sprejela v nadaljnjo obravnavo. Korupcijska tveganja, ki izhajajo iz očitkov glede sumov zlorabe sredstev državnih podjetij za uresničevanje političnih interesov, pa bo naslovila v priporočilih o ustreznejšem upravljanju zaznanih tveganj na področju financiranja političnih strank, ki jih pripravlja.
Tveganja glede politične funkcije predsednika Državnega sveta
Prav tako KPK ne bo obravnaval prijave glede Marka Lotriča, ki jo je prejel aprila 2026. Ta se je nanašala na domnevno nasprotje interesov predsednika državnega sveta zaradi njegovega hkratnega opravljanja funkcije predsednika politične stranke, ki je po novem zastopana v državnem zboru.
Hkratno opravljanje funkcij glede na ustavo in Zakonom o državnem svetu ni nezdružljivo, zato komisija v tem primeru ni ugotovila kršitev, ker ni prišlo do konkretnih odločitev, pri katerih bi bilo mogoče dokazovati nasprotje interesov. Hkrati pa KPK opozarja, da takšne situacije ustvarjajo sistemsko tveganje za nastanek nasprotja interesov in zmanjšujejo zaupanje javnosti v neodvisnost ter nepristranskost državnih institucij. Komisija zato pripravlja priporočila, kako takšna tveganja odpravljati.
Oglas